Umetnost Sanjanja
SALON => Območje Somraka => Topic started by: Saso on 19 November 2008, 14:03:15
-
No, danes je za mano spet precej divja noč... Same sanje bom kasnej opisal v DeLiRiJe (čeprav bo spet "samo vsebina"...) :roll: , v tole temo pa bom nizal "nenavadnosti".
[V noči iz torka na sredo, 13.03.2007]
Spat sva se spravila okrog desetih, torej sva nekaj po deseti zagotovo že spala.
Naenkrat se mi zazdi, da sem buden, da je v sobi poleg naju še nekdo. Pogledam naokrog in res vidim "žensko", ki leži na jogijih, postavljenih ob steni poleg postelje. Nekaj ji dogaja, iz jogijev se kotali na posteljo med naju. :-\ Nekajkrat (dva- ali trikrat) "odskočim", naenkrat (četrtič?) pa se zbudim; sedim na vogalu postelje in zrem proti vratom, ki vodijo na teraso. Ozrem se po sobi in s pogledom iščem vsiljivko, a vidim le gospodično, ki sem jo prebudil s svojim divjim odskokom. :o Pogledam na uro: 23:20. (Spet?!?)
Pomirim gospodično in ji razložim, da mi je dogajalo v spanju, se uležem nazaj in zaspim ko zaklan...
Zanimiv FA...
-
Zadnje čase pogosto prisoten nenavaden občutek, ki se je začel okoli 02.04. z nastavljanjem nekakšne frekvence. :-\ Od takrat naprej imam ponoči večkrat občutek, da se mi nekaj dogaja - kratki stiki (kot nekakšna električna napetost v možganih), programiranje računalnika,... Vedno pogosteje sem tudi zadet v sanjah. :o Je to kompenzacija...? :-\
-
Se pojavlja tudi zvok?
-
Se, ja. Le da ta bolj izrazito v budnem sanjanju.
-
Lahko opišeš ta zvok?
-
Huh... :-\ Zveni kot nekakšno piskanje, pravzaprav bolj brenčanje. Največkrat le na eno uho, zelo poredko (recimo takrat, ko sem imel tisti elektrošok v sanjah) pa na obe hkrati... Običajno traja nekaj sekund in izkine kmalu potem, ko mu zavestno prisluhnem.
-
Sam ga dostikrat slišim ob spalni paralizi. Dokler se ga ne privadiš, je bolj kot ne neprijeten. Pri meni se navadno seli iz ene strani glave v drugo in mi služi kot pokazatelj, da je primeren trenutek za AP.
-
Zanimivo... Ampak sredi belega dne?!? :-\
-
Sinoči sem imel spet pestro noč - elektrošoki in brnenje v glavi. Sem se zalotil razmišljat, da bi lahko to izkoristil za AP, pa mi je zmanjkalo... :( Vision, mi lahko kaj svetuješ?
Hvala! :thumbsup:
-
Poskusi tako, da si zamisliš občutek dvigovanja iz telesa, kot da te vleče iz telesa proti stropu.
-
In to je to?? :-\ Heh, lahko bi si mislil, da je tako enostavno... :twisted:
Hvala za nasvet! :thumbsup:
-
Eh oprosti, sem pozabil, da ti enostavne variante ne sedejo.... :twisted:
-
Ne dolgo nazaj sem prvič opazil povezavo med sanjami in dnevno budnostjo.
Prvi tak (izrazito očiten) primer sem izkusil, ko se mi je pokvaril MP3 predvajalnik, ki sem ga uporabljal v avtu…
… Sem na nekakšni podzemni železniški postaji. Z bratom nekaj debatirava, pokaže mi USB ključ, ki si ga je kupil. Zadevica me malo spominja na MP3 predvajalnik (črno-oranžen, odporen na vlago in udarce) in mi je precej všeč, zato ga prosim, če gre še meni enega kupit…
Tri dni kasneje sem na forumu Računalniških novic naletel na oglas, v katerem je nekdo po smešno nizki ceni ponujal natanko tak (!!!) MP3 predvajalnik! Seveda sem se odzval na oglas in kljub konkurenci prišel do rešitve za svojo težavo. :D
Naslednje sanje so me nekako opozorile, da se mi izteka avtomobilsko zavarovanje…
… Pridem v Mislinjo. Vse je zasneženo, zato med vožnjo po avtobusni postaji (?!?) izgubim kontrolo nad avtomobilom, zaradi česar pride do prometne nesreče. :o Avtomobili so naloženi na kup, spodaj sedi skupina ljudi, ki čakajo na pomoč. Ker z avtom pristanem na vrhu ostalih avtomobilov, sprožim plaz, ko lezem ven. Sneg se vsuje na skupino spodaj; mislim, da proti njim zdrsne tudi en avto. ??? Ena od deklet je pri tem poškodovana. Ko pokaže roko, vidim, da je ta popolnoma modro-rdeča in pod nohti opazim prelivajočo se kri. :-\ Hudo mi je zaradi tega. Stvari se še dodatno zapletejo, ko ljudje od mene zahtevajo odškodnino. Takrat od nekod pride Janč, ki kot zavarovalniški agent oceni škodo in pove, da bo stroške krila zavarovalnica…
V soboto, ko sem se po dolgem času spet oglasil doma, me je mati spraševala, če sem uredil zavarovanje; povedala mi je, da jo je v četrtek (spet 3 dni po mojih sanjah!) poklical zavarovalniški agent in jo opozoril, da se mi izteka… ;D
Vsake toliko se mi podnevi zgodi, da v neki situaciji natančno vem, kaj se bo recimo zgodilo naslednje, ali pa, kaj bo nekdo rekel. Me zanima – je to sinhroniciteta ali le skrajna predvidljivost ljudi…?
-
Še eno opažanje - pred nekaj dnevi se mi je sredi belega dne in sredi nekega (nepomembnega) opravila v mislih pojavil nekakšen filmček. Slika je bila precej meglena in je delovala nekako dvodimenzionalno; vse skupaj je izgledalo kot nekakšen podoživet spomin, a je minil prehitro, da bi mi ga uspelo ulovit in si ga razložit... :(
-
# Dve temi iz starega foruma, združeni v eno; od tod nekonsistentnost... #
V to temo bom zapisoval svoje izkušnje, ugotovitve in spoznanja, povezana s spanjem, sanjanjem, lucidnostjo in vsemi ostalimi s tem povezanimi fenomeni.
Za začetek:
Različni ljudje, različni pristopi in tehnike => ni vsakemu ustrezen vsak položaj, vsaka tehnika! Pomembno je eksperimentiranje z obstoječimi možnostmi (opisi postopkov so na internetu, nekaj tudi v raznih temah na forumu) in/ali iskanje povsem svojih pristopov k stvari.
Bioritem:
Spat hodim med 22. in 23. uro, vstajam ob 6:30 (na budilko, ki včasih odnese precejšen del sanjske vsebine…). :P
Zdi se mi, da se najbolj intenzivne sanje dogajajo med 7. in 11. uro zjutraj (biti zaposlen k tem izkušnjam na žalost ne doprinese…). :(
Spominjanje sanj:
Teorija:
Ko se zbudiš, poskušaš ostati čim bolj negiben (s premikanjem se energijsko telo vrne v lupino, zaradi česar spomin na nočno avanturo najpogosteje zbledi), nato si poskušaš priklicat sanje.
Običajno od zadnjih proti prvim. Če ne uspeva, poskušaš zgodbo izzvat preko občutkov, asociacij, fragmentov,…
Moja izkušnja:
Ko se prebudim, grem običajno najprej v kopalnico (jutranja toaleta), ko se vrnem, mehanično navijem cigareto in se lotim zapisovanja. Med vsemi aktivnostmi premišljujem o tem, kaj se je ponoči dogajalo, kje in s kom sem bil, kakšne občutke sem ob tem doživljal,…
Najintenzivnejše zgodbe/vtisi/slike/občutki običajno ostanejo zadosti močni, da lahko na podlagi le-teh prikličem v spomin celotno zgodbo (ali vsaj precejšen del). ;D
Ugotovitev: WBTB dejansko poveča verjetnost za prebujanje v sanjah, čeprav je procent uspelih poskusov (zaenkrat) komaj vreden omembe…
Nadalje – zanimiva se mi zdi metoda VILD (pri vizualiziranju zrežirane situacije sem dosegel gibljive slike, potem pa padel v navadne sanje). Za doseganje lucidnosti jo bom moral še izpiliti…
Ugotovitev: Verjetnost za lucidnost se poveča, če se spravim spat jasen (brez prisotnosti substanc) in čim lažji (ne, da se pred spanjem nažrem do onemoglosti).
Dejstvo: Verjetnost za lucidnost se bistveno poveča, če imam pred spanjem (najbolje pa tudi tekom dneva) že pripravljen nekakšen načrt, cilj, kaj bom počel. Zavestne sanje sem najpogosteje doživljal v okviru projektov na LS.
(Verjetno bi bilo smiselno začet na začetku – pri stabiliziranju okolice…)
-
Od delavnice SSZ so se mi sanje nekako spremenile. :-\ Kako, si še ne znam razložit, vem le, da je nekaj drugače...
S spominjanjem pa sem spet na začetku - ali se zjutraj spomnim, ali pa pač enostavno ne... :(
-
Povsem pričakovano je, da se z ozaveščanjem in preseganjem tvojih bazičnih vzorcev kažejo spremembe tudi v sanjanju. Verjetno gre za prehodno obdobje, več ti bom lahko povedal, ko ugotoviš kako so sanje sedaj drugačne. Vsebinsko, po intenzivnosti, morda kaj drugega....?
V sanjanje vstopaš drugačen kot prej, z novimi spoznanji, zato morda občutek, kot da si na začetku.
lp
-
Pravzaprav se razlikujejo tako vsebinsko, kot tudi po intenzivnosti. Ves čas sanjanja so stvari popolnoma jasne, dogajanje je spet nekje, z nekom, nekaj, ko pa se zjutraj spomnim, mi vse ponikne... :(
Upam, da je res prehodno...
-
Kako pa je s tvojo namero pred spanjem oz. z namero nasploh za sanjanje? Kaj bi rad doživel - doživljal v sanjah?
Ne prepuščaj se dvomom in preteklosti, ampak si jasno zastavi svoje cilje in vizije in jih s popolnim zaupanjem začni uresničevati. Imaš namreč dve možnosti - da kljub vsemu ohranjaš dosedanji način delovanja ali pa z odločitvijo narediš korak v novo.
lp
-
Hja... Potem je problem ne-nameravanje... Še vedno nimam nobenih načrtov, kaj bi v sanjanju rad doživel, poleg tega me pa trenutno malo ubija realnost (gneča v službi, bližajoč se izpit, konstantna utrujenost,...). Bom videl, kako se bodo stvari naprej obračale...
...da kljub vsemu ohranjaš dosedanji način delovanja...
Mimogrede - tale možnost SUX!!! :P
-
Spet nazaj...! :mrgreen:
Tri dni nazaj sem spet napolnil sanjski dnevnik, pa sem se odločil, da ga malo pregledam, preden ga spravim med ostale, da se bo še nanj nabiral prah... Eh, ja... :roll:
Torej... Sanj se spomnim enkrat bolj, drugič manj. Zavestnih je bilo od konca februarja, ko sem jih nehal pretipkavat, pa do zdaj, bolj malo, se mi pa zdi, da sem spet prišel do nekaj praktičnih ugotovitev:
1) Večina sanj se mi dogaja na znanih lokacijah - doma, pri eni ali drugi babici ali pa v najemniškem stanovanju.
Te so v glavnem manj zanimive, čeprav bi (si) jih mogoče lahko "razlagal" z Alanovo idejo, da je treba poenotit (združit) prvo in drugo pozornost. Kakor koli že... :mrgreen:
2) Najboljše izhodišče za LD imam iz najemniškega stanovajna - tj. iz sanjskega najemniškega stanovanja, ki sem ga ljubkovalno poimenoval Zona somraka. :mrgreen:
Zanimivo se mi zdi, da so na tej strani skoraj vedno prisotni zelo intenzivni, manj prijetni občutki (tesnoba, strah, itd.). Skoraj prepričan sem, če bi jim posvetil več pozornosti (seveda, tudi v RL, kjer teh občutkov praktično ni), da bi veliko lažje prepoznal, kje sem.
3) NAMERA, NAMERA, NAMERA!!!
Če nimam jasnega cilja, kaj početi (ki ga običajno seveda nimam...), potem me sanje pač nosijo po svoje. In v teh primerih je lucidnost praktično vstran vržen dar...
4) Ne glede na to, kako nepomembne ali fragmentalne so sanje - vse je treba zapisat!
Ravno zadnjič se mi je zgodilo, da sem eno nedeljo zjutraj, tik preden sem se zbudil, spet nekje obtičal in med tem so se mi nekako odvrtele sanje celega tedna, kot bi gledal filme na kasetah. :mrgreen: Ob bujenju mi je večji del sicer odneslo, seveda pa sem bil potem še prelen, da bi zapisal, kar je ostalo. Na žalost se danes niti tega več ne spomnim, kdaj je to bilo. :wall: No, ja; ostal je pa zanimiv občutek.. :D
Odločil sem se, da bom v svoj sanjski dnevnik odslej zapisoval le še lucidne sanje in tiste iz Zone somraka (FA-je), ter tiste bolj intenzivne sanje, ki mi bodo pustile kak poseben priokus.
No, toliko zaenkrat...
-
Ugotavljam, da tudi sprememba lokacije zanimivo vpliva na sanjanje. Pravkar sem se namreč vrnil iz tujine, kjer so bile sanje neverjetno žive, celo povezane skozi več noči. Lucidnost sem za kratek čas nekako ujel (v smislu, da vem, da so to itak sanje), o tem pa sem se naslednjo noč z nekom pogovarjal. 8)
Možni faktorji za boljše sanjanje:
- več gibanja (mesto smo prehodili po dolgem in počez)
- daljši spalni cikli (cca. 10 ur na noč)
- bolj nemiren spanec (konstanten hrup, neudobno ležišče,...)
- manjši vnos nikotina
Zoprno je le to, da je lahko kar koli od tega ali pa celo kombinacija vsega naštetega... :(
Ni druge - bo treba testirat...
-
Zadnja dva dni opažam, da se mi povsem naključno in neodvisno od tega, kaj sicer počnem, v spomin vračajo različne slike iz sanj - lokacije, dogodki, osebe,... Sanje med sabo nimajo očitne povezave (niti vsebinsko, niti glede obdobja/časa, ko sem jih sanjal), se mi pa zdi, da so vezane na "skupno" lokacijo. Moral bom biti bolj pozoren, ko se bo flash-back naslednjič zgodil in zapisat čim več, da vidim, če je moja predpostavka pravilna...
-
Kako ugotoviti, ali so osebe v sanjah le fantomi (projekcije, sanjski liki,...), ali pa gre za dejanske sanjalce? ???
Na LD4All forumu je nekdo omenjal, da nikogar v sanjah ne jemlje resno, dokler ta ne odleti za njim. Ideja se mi sicer ne zdi slaba, ni pa nujno učinkovita, ker se tudi sam bolj poredko spomnim na letenje... :P
-
Še dva načina:
Na prvega me je spomnil Vision - Alan je enkrat pripovedoval, da v sanjanju nikoli ne gleda v oči, ker lahko močnejši sanjalec šibkejšega potegne v "drug film". Takoj, ko je omenil gledanje v oči, sem se spomnil sanj (http://umetnost-sanjanja.com/forum/index.php?topic=8.30#msg89), v katerih sem izgubil "bitko" z očitno močnejšim sanjalcem. :P
O drugem načinu sem prebral včeraj v enem od tekstov o dreamhacker-jih - usmerjanje mezinčka. ;D Zadevo sem danes preskusil in... no, nekako deluje. :-\ Moram še potestirat...
-
Flash-backi se nadaljujejo. ;D Pojavljajo se kot posamezne slike (predvsem lokacij), nekje med 5 in 10 v nizih. Zanimivo se mi zdi, da ob sliki praktično brez težav prikličem tudi dogodek, ki se je tam zgodil (seveda ne vseh detajlov, a vendar...).
Sinoči so se mi pri opazovanju teh slik prvič pojavile tudi dve ali tri nepoznane lokacije - očitno katere od sanj, ki si jih takrat nisem zapomnil. :-\ Škoda, da jih nisem zapisal/narisal... :P Še zanimiv fenomen: preden sem sinoči zaspal, sem nekako "drsel" med temi slikami - ko so se pojavile, sem jih lahko poljubno priklical nazaj, čeprav sem že opazoval naslednjo sliko in podoživljal z njo povezane dogodke.
-
zdravo po dolgem času!
glede na debato, ki sva jo imela včeraj (za vse ostale udeležence in raziskovalce na tem forumu, povem da je vendarle fino, da se sanjalci na vsake toliko časa srečajo in predebatirajo tehnike, izkušnje, prigode, itd.. :scratch: ), in sicer glede zavestnega vstopanja v izventelesne izkušnje ali zavestno sanjanje .
Tudi sama tako kot Vision lahko potrdim, da se ti skoraj vsakič pojavlja tipičen zvok ki bi ga sama opisala kot nekako kovinskega, močno brnečega in na začetku zelo neprijetnega. Res, postopoma se ga navadiš in ti pravzaprav postane pomemben del vstopanja, saj je pokazatelj, da se premikaš skozi stopnje ločevanja subtilnega telesa od fizičnega.
Sama se po tem zvoku namerno osredotočim na prehajanje iz telesa-izbereš poljubno tehniko. Vsak ima svojo, ki mu najbolj leži, zame najbolj učinkovita je ta, da se pričnem dvigovati z glavo (konkretno z nosom) v diagonali navzgor proti stropu. Ponavadi ob tem začutim kot bi prešla skozi nekakšno membrano, ki je fluidna in gosta (nekakšna želatinasta snov)..( Ponavadi rečem zato, ker mi včasih uspe to stopnjo tudi preskočit... )
Nato se osredotočim na vstajanje s subtilnim telesom in v sobi, kjer to prakticiram, poiščem ogledalo ter se grem pogledat-to mi služi, da fiksiram svoje subtilno telo in se zavem, da mi je ločevanje uspelo. Ti občutki so mi vedno znova fascinacija, saj se zavem, da imam možnosti da počnem kar si želim. Od tu dalje je vse odvisno od namere-če želiš raziskovati v smislu izventelesnosti, lahko preizkušaš različne tehnike-od prehajanja skozi stene, okna, letenje, drsenje, itd. Temu bi rekla nekakšen poligon za igro, saj gre predvsem za preizkušanje nove telesnosti, pri kateri se ti tudi marsikdaj zgodi, da te ob kakem novem manevru, zasuče nazaj (spontano recimo ob trudu ki ga nameniš nekemu gibanju, premakneš roko na fizičnem nivoju in te butne nazaj..) ;D
Kot drugo pa se lahko namesto igranja in preizkušanja izventelesnosti, namensko odpraviš v sanje-če si postaviš pred prakticiranjem jasno namero katero stvar želiš raziskat, se z zavestnim vstopom (vsaj po mojih izkušnjah) vsakič direktno odpraviš na pravi kraj, kjer dobiš "odgovor" za svoja vprašanja. Na ta način sama ponavadi raziskujem naravo svojih vzorcev, velikokrat se na ta način uspešno vračam v svoje otroštvo, ali pa v popolnoma drugem smislu raziskujem pokrajine in srečujem bitja, raziskujem živalski in rastlinski svet ter podobno..
V takšnem položaju je tudi izredno učinkovito skreirati prostor in situacijo, iz katere črpaš navdih, lahko se pripravljaš na nastop in preučiš vse možnosti, vadiš svoj nastop itd. V tem smislu se ponavadi zelo dobro pripraviš na dogodke ki sledijo, saj se ničkolikokrat zgodi, da se kasneje realnost oblikuje tako kot si jo namensko skreiral.
Za primer lahko naprimer podam svojo izkušnjo iz konference, kjer sem vnaprej skreirala svoj nastop. Pri celi stvari je zanimivo
to, da sem si zavestno skreirala dogodek šele od trenutka, ko sedim pred občinstvom. Tako se je zgodilo, da predno sem konkretno sedela pred občinstvom, nisem vedela, da se bo to dejansko zgodilo-bila sem celo prepričana da ne bom nastopila. Šele ko je prišel trenutek da pridem pred občinstvo, sem vedela kako to izpeljati-vse kar se je dogajalo prej je bilo podobno filmu kokoši ki zbegano leta naokoli in ne ve kam ter kako se obrnit.. :mrgreen:
Ja, se splača namenit nekaj časa prakticiranju, ko se ti namreč tele tehnike "vsedejo", je vse veliko lažje ;D
pozdrav!*
-
Ojla, Lina! ;D
Ja, res je fino vsake toliko v živo predebat o vsem skupaj. Se v celoti strinjam s tabo - absolutno se splača prakticirat katere-koli-pač-že tehnike, ampak, saj veš mene - če gre po bližnjici, še toliko boljše... :mrgreen: Sicer se pa tako in tako največ naučim(o) po principu poskus-napaka. ;)
-
Tudi jaz imam kakšno zanimivo stvar za deliti z vami. Z lucidnostjo se ne ukvarjam resno, se pa na vsake toliko zavem oziroma se mi posveti "Da so to sanje". Dogaja se mi tudi, da se en čas sanj zavedam, potem pa kot da me je nekaj zamotilo in se jih ne, nato pa se jih spet zavedam, kar ugotavljam, ko se zbudim. Vsak dan se spomnim kakšnih sanj, saj imam dovolj časa za spanje. Mislim, da sem se prav navadila zbujati, da bi se ja spomnila sanj. Redkokdaj, da bi spala do jutra. Če se zavem, da sanjam pa to izkoristim, da lahko bolj živo opazujem, kaj se bo dogajalo. Ni mi toliko do tega, da bi obiskovala neke kraje, ampak mi je trenutno bolj do tega, da bi obiskovala svoje otroštvo v določenih trenutkih svojega življenja. Imam namreč eno travmo, ki se mi je zgodila kot 4 ali 5-letnemu otroku in bi jo rada podoživela. Travmatičnega dogodka se spomnim (pa še to najbrž precej okrnjeno), občutkov, ki gredo zraven pa ni. Polno situacij je, v katere bi se rada vrnila in jih videla sedaj, ko sem odrasla.
Opažam pa, da kadar zaspim podnevi, da je sanjalsko prizorišče bolj ali manj omejeno na prostor, v katerem spim. Pa večkrat, ko tonem v spanec spustim nekakšen zvok, ki me zdrami in prestraši. Ugotovila sem, da se to zgodi takrat, kadar preveč intenzivno mislim in hkrati tonem v spanec. Če poskusim preusmeriti pozornost od glasilk, mi začnejo brez kontrole trzati mišice. Sedaj že vem, da se bo to nehalo, če bom umirila svoje misli. Enkrat se spomnim, da še nisem zaspala popolnoma, ko se pred mano pojavi sanjska podoba tovornjaka, ki gre proti meni, ko grem čez cesto. V tistem momentu se zbudim (no, prej predramim) istočasno pa mi trzne celo telo. Sanje namreč iz naših misli naredijo sanjske podobe, nekakšno predstavo za nas.
Zanimivo, kako se mi je včasih pogosto dogajalo, da me sanje dostikrat niso hotele poslušati in da so dandanes veliko bolj prijazne z mano, bolj radodarne pri izpolnjevanju mojih želja. Ne vem, kako se je zgodila ta sprememba. Mogoče, ker sem tudi zavestno do sebe veliko bolj prijazna.
Večkrat sem sanjam tudi hvaležna. Ko se kakšen dan počutim, da je življenje popolnoma brez pomena in pusto, mi potem sanje ponoči vedno postrežejo z vsaj eno magično sliko, pa ne zato, ker sem sanjam rekla, naj jo pokažejo, ampak to naredijo same od sebe. Ponavadi gre za kakšen barven in živ razgled, lahko pa tudi za kaj nenavadnega kot so oblaki na tleh,... Skratka, kot bi me hotele potolažiti ali nadomestiti izgubo.
-
Živjo, metu, dobrodošla na forumu! :thumbsup:
Če se zaveš oziroma se ti posveti, da so to sanje, je to točno to – lucidnost. :) In če se ti že dogaja spontano, bi bilo po mojem še toliko lažje prevzeti kontrolo in to početi čisto načrtno. ;) Skozi lucidne sanje vsekakor lahko podoživiš dogodek iz otroštva (in druge situacije, ki jih želiš podoživet) – recimo z namero (tako, da se v dogodek/situacijo načrtno vrneš), ali pa s pomočjo vodnikov, ki jih v lucidnih sanjah preprosto pokličeš in prosiš za pomoč. :)
Opažam pa, da kadar zaspim podnevi, da je sanjalsko prizorišče bolj ali manj omejeno na prostor, v katerem spim. Pa večkrat, ko tonem v spanec spustim nekakšen zvok, ki me zdrami in prestraši. Ugotovila sem, da se to zgodi takrat, kadar preveč intenzivno mislim in hkrati tonem v spanec. Če poskusim preusmeriti pozornost od glasilk, mi začnejo brez kontrole trzati mišice. Sedaj že vem, da se bo to nehalo, če bom umirila svoje misli. Enkrat se spomnim, da še nisem zaspala popolnoma, ko se pred mano pojavi sanjska podoba tovornjaka, ki gre proti meni, ko grem čez cesto. V tistem momentu se zbudim (no, prej predramim) istočasno pa mi trzne celo telo. Sanje namreč iz naših misli naredijo sanjske podobe, nekakšno predstavo za nas.
Zanimivo. ??? Je ta zvok fizičen ali bi lahko bil notranji? Zaznave, ki jih opisuješ, mi namreč zvenijo zelo podobne hipnagogičnim zaznavam (te so lahko vizualne, avditivne ali kinestetične), ki nastopijo pred spalno paralizo oziroma pred/med prehodom zavesti v subtilno/sanjsko/astralno/... telo.
Zanimivo, kako se mi je včasih pogosto dogajalo, da me sanje dostikrat niso hotele poslušati in da so dandanes veliko bolj prijazne z mano, bolj radodarne pri izpolnjevanju mojih želja. Ne vem, kako se je zgodila ta sprememba. Mogoče, ker sem tudi zavestno do sebe veliko bolj prijazna.
V kakem smislu pa izpolnjujejo tvoje želje? Da sanjaš situacije/prostore, ki jih želiš/nameravat sanjat?
Večkrat sem sanjam tudi hvaležna. Ko se kakšen dan počutim, da je življenje popolnoma brez pomena in pusto, mi potem sanje ponoči vedno postrežejo z vsaj eno magično sliko, pa ne zato, ker sem sanjam rekla, naj jo pokažejo, ampak to naredijo same od sebe. Ponavadi gre za kakšen barven in živ razgled, lahko pa tudi za kaj nenavadnega kot so oblaki na tleh,... Skratka, kot bi me hotele potolažiti ali nadomestiti izgubo.
Super, da imaš do sanj (ali mogoče bolje – z njimi) tak odnos. :thumbsup: Ko sem bil mlajši, sem imel pogosto more (kot verjetno večina otrok) in sem tudi sam razvil koncept, s katerim sem se boril proti njim. :mrgreen:
Iz vidika lucidnega sanjanja so sicer veliko več kot podobe, ki nastanejo iz naših misli, je pa res, da je to popolnoma drugačen pristop/koncept od nam najbolj domačega in poznanega psihološkega/psiho-terapevtskega pristopa. Temu osebno sicer nisem pretirano naklonjen (ali pa sem enostavno prelen, da bi interpretiral sanjske simbole in na ponavljajoče elemente raje gledam kot na sanjska znamenja), ampak ga zaradi tega na noben način ne smatram za manjvrednega/slabšega; kvečjemu bistveno drugačnega. :)
-
Živjo metu in dobrodošla!
Tudi jaz sem bolj nova na področju lucidnosti, sem pa po poklicu psihoterapevtka in se mi zdi tudi zelo uporaben vidik sanjanja to kar opisuješ: da je sanjanje orodje za lastno psihoterapijo. Preko sanjanja namreč lahko ogromno narediš pri razreševanju travm in tudi stvari, ki te sedaj v življenju bremzajo zato, ker imaš različne blokade oz. nerazrešene stvari. Lucidnost za to ni čisto nujna, je pa ZELO priporočljiva. Če ima npr. človek ponavljajoče sanje, da ga nekdo lovi, on pa se ne moreš premikati, lahko to kaže na nek psihološki vzorec (da ima npr. prepričanje, da je nemočen), ki ga lahko obrneš, če se v sanjah zaveš da sanjaš in da je v bistvu vse mogoče. Zato lahko zbežiš ali pa še bolje, se zoperstaviš tistemu, ki te lovi in se tako postaviš zase, ter na globokem psihološkem nivoju obrneš svoje podzavestno prepričanje, da si nemočen.
Prepričana sem, da se da enako narediti s travmo. Konec koncev jaz pri svojem psihoterapevtskem delu uporabljam ogromno tehnik, preko katerih človek lahko podoživi travmo in jo integrira na novo in tako pozdravi rano, ki mu jo je travma zadala. Tako da se mi zdi tvoj plan zelo fajn, seveda pa boš najbrž morala kar nekaj vložiti vanj. Za lucidnost je treba kar garati :).
Meni se je danes prvič zgodil FA :). V sanjah sem se zavedla da sanjam, a me je potem ena močna emocionalna situacija potegnila ven iz lucidnosti in 100% sem bila, da sem zbujena (čeprav nisem bila v spalnici). Seveda nisem naredila RCja, ker sem bila tako sigurna, da sem budna :)
-
Meni se je danes prvič zgodil FA :). V sanjah sem se zavedla da sanjam, a me je potem ena močna emocionalna situacija potegnila ven iz lucidnosti in 100% sem bila, da sem zbujena (čeprav nisem bila v spalnici). Seveda nisem naredila RCja, ker sem bila tako sigurna, da sem budna :)
Super! :thumbsup: Počakaj, da se ti zgodi, da se zbudiš iz neverjetnih, neverjetno dolgih in sploh oh-in-sploh (po možnosti še lucidnih) sanj in si vse do pike podrobno zapišeš, potem pa se še enkrat zbudiš ob praznem dnevniku... :P :twisted: FA-ji znajo bit res prav zanimive avanture - jaz sem se ravno par dni nazaj zbudil (in zraven še mojo drago), ko sem čepel ob ruleti in poskušal ustavit nekoga, ki mi je iz terase ukradel kolo (ki ga v resnici seveda nimam...). :mrgreen:
-
Živjo!
Evo mene po dolgem času :).
Rada bi z vami delila kar se mi zadnje čase dogaja v sanjanju in kar mi je novo. Večkrat se mi npr. zgodi, da se med tem ko sanjam ne ozavestim na "klasičen" način (RCji...), ampak da enostavno VEM, da sem v neki drugi resničnosti, kjer lahko delam določene stvari (npr. čaram, se teleportiram...). tako, malo hecno je, drugače kot ko postanem lucidna in se zavem "aha, zdej sanjam, ok, zdej bom počela to in to..." Bolj je občutek kot da je vse zelo naravno, ne zavem se racuionalno da sanjam, ampak samo delujem drugače v sanjanju.
Kakšna razlaga za to?
-
Dobrodošla nazaj, Holotropic! :mrgreen:
To vedenje, da si v drugi realnosti, kjer veljajo drugačne zakonitosti, je posledica okrepljene pozornosti sanjanja. Kot ugotavljaš, ne gre za racionalno zavedanje, da sanjaš, ampak za vedenje, ki prihaja direktno od tvojega dvojnika (sanjskega telesa). :) A opažaš tudi kake druge spremembe v sanjanju?
-
Niti ne... Samo to, da vem da sem v drugi pozornosti. Hkrati s tem se mi spreminja pozornost tudi v RL, ratujem mnogo bolj zavestna. Sej, najbrž gre to eno z drugim...
-
... Hkrati s tem se mi spreminja pozornost tudi v RL, ratujem mnogo bolj zavestna. Sej, najbrž gre to eno z drugim...
Točno tako. :thumbsup: A sicer se večkrat ozavestiš na klasičen način, ali tako, da enostavno veš, da si v drugi realnosti?
-
Ne, večkrat se ozavestim tako, da kar vem, da sem v drugi realnosti. Čeprav je zdaj spet neka pavza, že kakšen mesec se nisem. Moram spet dat malo več pozornosti Sanjanju.