Author Topic: [Smiley] DeLiRiJi (1)  (Read 65444 times)

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[19.02.2009] Motnje [LD]
« Reply #120 on: 19 February 2009, 17:08:10 »
[Četrtek, 19.02.2009]
Motnje

23:07
Ležim na postelji; glavo imam naslonjeno na blazino, gledam v temo naravnost pred seboj. Ob mizi se nekdo igra; zdi se mi, da se skriva? Besedna igra; (on/-a): ''Hej...'' – (jaz): ''Kar imej...'' Nekaj časa se tako igrava, ko se naveličam, me odnese...


Potem se zbudim. Pogledam na uro – od kar sem zaspal, je minila šele dobra ura... :P Enega skadim, ob 23:20 nazaj spat...

4:46
Z nekom v trgovini z elektroniko. Med tem, ko nekaj čakava, na polici v bližini opazim elektronske tablice. Ogledujem si jih; razmišljam, da bi eno kupil (za mapiranje...). Nesem mu/ji pokazat en model, mislim, da je cena 45€?. Ko jo vidi, me nadere, da me bo enkrat nekam zaprl/-a z vsemi mojimi igračami iz Amerike vred...
... Pred domačo hišo? Nekaj v zvezi z izgradnjo temeljev. Nekdo nekaj izkopava, mama pometa zemljo okrog s peskom zasutih temeljev...


??? Konkretno... :P Zapišem sanje, ob 4:57 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat... Nekaj časa se premetavam; razmišljam o nalogi in o tem, da imam precej malo časa... Potem...

6:30
Stojim na robu gozda in kristalno jasno mi je, da sanjam. Gledam okrog in razmišljam, kaj počnem tu. Rad bi priklical nekoga, a mojo pozornost pritegne premikanje na drugi strani grape. Pogledam, kaj se dogaja in vidim ogromno kačo vijolično-zelene barve, ki počasi zdrsne po hribu na drugi strani in mi izgine izpred oči. Ves čas imam tesnoben občutek, počutim se ogroženo. ??? Na drugi strani poči vejica. Spet se obrnem in tokrat zagledam ogromnega vijolično-zelenega kuščarja. Potuhnem se za drevo in previdno pokukam, kaj se dogaja. Vidim, da dviguje glavo in ovohava zrak; zdi se mi, da me je zavohal. Skrijem se za drevo in ko razmišljam, da bi rabil malo zatišja, da bi ga lahko priklical, na tleh opazim GSM. Preden mi uspe dognat, kako se je znašel tu, slišim pokanje na drugi strani. Odločim se, da bom kuščarja pomanjšal. Zaprem oči, postavim namero. Pogledam in vidim, da je res bistveno manjši. 8) Oddahnem si že, ko nekaj metrov vstran od njega vidim še enega ogromnega. In za njim še enega... :P

Potem budilka. Zaklejem, kako je lahko že toliko ura. Vstanem, se oblečem. Potem se spomnim, da se nisem stuširal. Razmišljat začnem, ali se zjutraj sploh tuširam ali ne... Na hitro navlečem nase jakno in stečem iz stanovanja; zamujam v službo. Po poti (izgleda kot cesta iz Gorice na Šaleško?!?) ugotovim, da sem nekaj pozabil. Avto?!? Obrnem se proti domu in naenkrat se ulije. Krasno, res... :P Pridem domov in ko grem mimo ogledala, me nekaj zmoti. Ustavim se in ugotovim, da je z mojim levim očesom nekaj narobe. Previdno snamem nekakšen ovoj, ki se razliva preko zrkla in ko se spet pogledam v ogledalo, vidim, da sem snel celo obliko. Ostane le golo, spackano zrklo. :o V glavi se mi odvrti cel film obiska pri zdravniku; ona me prepričuje, da je oko neuporabno, jaz pa ji dopovedujem, da ni nič in da vidim čisto normalno...
Potem nekdo uleti v stanovanje. Izkaže se, da so ga oddali, kljub temu, da sva midva še noter. Poskušam ga nagnat zlepa, potem zgrda...
... Deklica (v sosednji sobi?) se igra s kartami; ko počepnem k njej, med kartami najdem miniaturne karte za tarot. Na hitro jih preletim, a mi sličice niso všeč...
... Spet v stanovanju; sestanek
rase gospodarjev (politiki, gospodarstveniki; skratka smetana...). Nekdo načrtuje milijardne posle; poskušam se kregat z njimi, a se ne pustijo motit pri svojem spletkarjenju. Fizično napadem Erjavca in ko se nekdo začne norčevat (iz mene, njega,...?), Erjavcu ponudim sodelovanje...


Potem budilka...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[21.02.2009] Naselje v gozdu [LD]
« Reply #121 on: 22 February 2009, 16:51:04 »
[Sobota, 21.02.2009]
Naselje v gozdu

4:52
Hiša na Šolski. Z Janom prideva tja, debatirava o tem, da je treba pospravit nekatere stvari in umaknit slike. Takoj ob prihodu opazim, da so garažna vrata odprta. Stečeva noter in vidiva, da so bile slike pobrane iz okvirjev, ki zdaj prazni visijo na stenah ali pa polomljeni ležijo na tleh. Janu porinem telefon v roke in ga pregovorim, da pokliče policijo. Ko dobi zvezo, se nekaj časa pogovarja s policajem na drugi strani, nato pa se odpravi v zgornje nadstropje. Prideva v dnevno, kjer pod mizo opaziva na kup naložene slike. Zahvali se policaju in mu razloži, da sva jih našla, nato prekine. Pogleda me in reče, da sva roparje očitno presenetila...


Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 5:08 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat... Precej hitro me odnese, potem...

7:35
Zbudim se na klopci pod milim nebom; prebudijo me glasovi, ki prihajajo iz moje leve. Skobacam se iz klopce in se še ves krmižljav razgledujem okrog, da bi videl, kje sem. Klopca stoji na ravnem delu gozdne potke, obrasle s precej gostim, visokim grmovjem. Kam se spušča navzdol, ne vidim, ko pogledam navzgor, pa opazim, da so nekaj metrov višje a levi in desni nekakšni gozdni bungalovi. Pri levem bungalovu vidim skupino treh ali štirih fantov, ki se nekaj igrajo.
Klikne mi, da sanjam in naenkrat se mi zazdi, da se mi odpre obzorje; vidno polje se mi razširi, zato se še enkrat razgledam naokrog. Levo in desno od klopce zdaj mimo grmovja vidim še ogromen travnik, naprej od tistih bungalovov pa se mi odpre še celo naselje v hribu. Iz desne se zaslišijo glasovi in smeh in ko pogledam, kaj se dogaja, vidim, da se približuje cela procesija ljudi, oblečenih v krila iz listja. Napotim se proti njim...
Znajdem se v zgradbi (eden od bungalovov?). Številni hodniki, povsod polno bolj ali manj pijane mladine. Tudi jaz sem očitno pod gasom; težave imam z ravnotežjem in opotekam se po hodniku. Rad bi prišel do svoje sobe, a ne vem čisto točno, kje je. Zanese me in zaletim se v vrata, ki se vdajo pod mojo težo. Vpadem v sobo, kjer spijo tri ali štiri dekleta; seveda jih prebudim in pošteno prestrašim. Opravičim se in poskušam pojasnit, da iščem svojo sobo, potem odidem...
Zbudi me hrup iz hodnika. Profesor (?) spravlja ljudi pokonci. Pridružim se skupini, ki se odpravi proti naslednji sobi. Pridemo do sobe, kamor sem uletel prejšnji večer in ko se dekleta spravijo, mi ena pove, da sem zvečer spil dvakrat po dva deci vodke, ki sem jo mešal še z nečim. Še enkrat se opravičim, rahlo sem v zadregi... Nadaljujemo pot med hodniki in pridemo v jedilnico. Tu je še nekaj ljudi (najvztrajnejši ali najzgodnejši..?); nekdo predlaga, naj poskusimo nekakšno pecivo. Poskusim mali košček in ugotovim, da je res odlično, a peklensko sladko.
Pridemo ven, namenjeni smo proti vodi? Po poti se skupina fantov spravi name, a jih pomirim, ko enega od njih zagrabim in vržem po tleh. Da bi se izognil nadaljnjim konfliktom, se raje pridružim skupini deklet bolj zadaj. Ena vidi nenavadno žival. Ko jo začne crkljat, opazi, da pod vratom nosi mladiča. Seveda ga poboža in mama ga takoj zapusti. Dekle je presenečeno in razložim ji, da ga ne bo več marala, ker ima vonj po človeku. Ko ga dekle poskuša še enkrat pobožat, se malček prestrašeno poskuša skrit, nato pa priteče do mene. Kot bi trenil, se mi povzpne po rokah in skozi ovratnik zleze v pulover, kjer se v rokavu udobno namesti...


Potem se zbudim...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[02.03.2009] Učne ure [LD]
« Reply #122 on: 06 March 2009, 17:57:50 »
[Ponedeljek, 02.03.2009]
Učne ure

Zbudil ob 0:43. Ob 0:59 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC (300 mg), nato nazaj spat...

2:49
Pred hišo na Šolski. Ponoči sem tu s skupino dveh ali treh, imamo nekakšen obred. Možakar nam kaže, kako se kanalizira? Pogovarjava se o neki ženski, ki naj bi umrla nasilne smrti; hoče, da povem kdaj? Poskušam dobit podatke, a mi ne uspeva. Spodbuja me, naj ne obupam in naj si zaupam... Prvo, kar mi pade na pamet, je ime – Anna. Ko mu ga povem, reče, da ni to to in pove neko drugo ime na A. (Amalija, Amelija,...??). Potem hoče dobit datume. Razmišljam, kako naj pridem do datuma in pridem na idejo, da bi poskusil v mislih iti preko mesecev in poskušal začutit, kateri bi bil pravi. Predstavljam si jih enega za drugim, on pa me vmes sprašuje. Povem, da rabim čas... Zdi se mi, da ga najdem; rečem, da gre za junij in se takoj naslednji hip popravim, da julij. On nič ne komentira, reče le, naj povem še dan. Zagrabi me za ramena in potegne mojo glavo navzdol, potem me začne vrtet. Vrtiva se vse hitreje in hitreje in vmes mi začne vršat po glavi. Izgubljam občutek za prostor, nekje od daleč ga slišim, da mi bo že prišlo, ko bo odpadla blokada. Naenkrat res dobim idejo in jo takoj povem – 7. Možakar me izpusti in odide proč. Za njim zakličem, ali imam prav. Počasi se obrne in pove, da je res umrla 7.7., doda še letnico.
Od vrta, do koder sva se privrtela, greva nazaj za hišo. Preden grem, ob cesti opazim cel kup avtomobilov in avtobusov; ljudje se ravno spravljajo vanje in odhajajo. Ko pridem nazaj gor, je tu le še ena ženska in ta moški. Pove nama nekaj glede enega filma (trilogija, sci-fi?), nato naenkrat ostanem sam.
Sedim na škarpi in razmišljam o tem, kar se je zgodilo.
Potegne mi, da sem v sanjah, zato postanem bolj pozoren na zaznavanje. Drevje dobi bolj konkretne oblike (postane "plastično"), še vedno je noč.  Razmišljat začnem, kdaj se bo zdanilo in že naslednji trenutek postane svetlo. :)
Odpravim se na travnik na našo parcelo in se začnem razgledovat okrog; poskušam ugotovit, do kod mi seže pogled. Meje zaznave so zgradbe, ki izgledajo kot gradovi. Razmišljam, kaj bi počel in od veselja začnem skakat naokrog. Z vsakim poskokom sem dlje v zraku; občutek imam, kot da bi lebdel. Potem se mi spet pridruži tisti možakar. Zaklepetava se in pove, da je v resnici Indijanec. Vprašam ga po imenu in pove mi neko res dolgo in meni povsem nepoznano besedo (več besed?). Vprašam ga, kako ga lahko imenujem in reče mi, da mu je vseeno. Prosim ga, naj mi pokaže svoj pravi obraz in res se kmalu spremeni v dobrodušnega, nasmejanega, okrogloličnega Indijanca. ;D
Nekaj debatirava, pelje me v gozd. Pokaže mi, kako se pripravi nekakšen napoj, v katerega doda živalsko dlako/slino/... zato, da dobi esenco živali, s pomočjo katere lahko potuje. Vmes do naju prileti Alan; mislim, da je zraven tudi Gaia in še nekaj drugih. Dobim izrazito neprijeten (negativen) občutek; zdi se mi, da bi se radi hranili z mojo energijo? ??? Prosim jih, naj nama dajo mir in jim obljubim, da dobijo polovico pripravka, ki ga Indijanec dela. On brezbrižno prikima, skupina pa se odmakne. Tik preden dava noter kurjo slino, mož reče, da rabi nekaj dlak in trije duhci, ki stojijo pred šotorom, drug drugemu odrežejo šop, ki ga pomolijo proti nama. Situacija je tako absurdna, ka je že kar smešno... ;D


Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 3:19 nazaj spat...

6:57
S skupino štirih (2 fanta, 2 dekleti) smo nekje v eni koči.
Spet se zavem, da sem v sanjah. Grem v nekakšno klet (?), kjer je ogromen prostor. Vse je prazno in moja (naša?) naloga je, da tu skreiram(o) zakladnico. Začnem si predstavljat, kako se prostor počasi polni s kamni različnih oblik in barv. Sprva mi gre bolj počasi in nepraktično, kamni so grobih oblik in lenih barv, kmalu pa mi postane jasno, kaj in kako, da postanejo kamni fini in intenzivno svetleči. Zunaj opazim premikanje. Pogledat grem, kaj se dogaja in vidim skupino ljudi nizke rasti, ki se očitno poslavljajo? Nekoga vprašam, kdo so in kaj počnejo. Odgovori mi, da pridejo, ko jih pokliče žalostna oseba? Zahvalim se jim za pomoč in naprej kreiram. :) Potem pride druga skupina, ki mi/nam pomagajo ustvarit čudovito, pravljično zakladnico. :)
Kasnej, spet v koči. Pogovarjamo se, ena od deklet očitno flirta z mano...

Znajdem se zunaj. Ko grem skozi mesto, očitno padem čez filmsko sceno. Za kratek čas prekinejo snemanje in me povabijo zraven... Prizori, nekakšen met kock v vodo; nekdo vrže dve petici, jaz dve enici...
... Še ena scena doma... ???


Potem me zbudi ropotanje sosedov. Pogledam na uro - skoraj 7! :o Pozabil sem nastavit budilko... :P

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[07.03.2009] Na drugi strani [LD]
« Reply #123 on: 07 March 2009, 11:50:10 »
[Sobota, 07.03.2009]
Na drugi strani

4:20
Zunaj je kaos; pripravlja se napad nekakšnih zombijev?... Sem na stopnišču v hiši na Šolski. Babi prihaja domov, zato pospravljam čevlje, ki jih polagam bolj ob steno. ... Prepir z mamo, da moram vse naredit sam... ???


Ob 4:35 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC (300 mg), nato nazaj spat. Odnese me takoj, ko položim glavo na blazino... ;D

6:29
Kletna etaža nekega supermarketa – polno trgovin, lokalov in pisarn. Sem pri frizerju; ko me nekaj zabrije, me za trenutek zagrabi panika,
le hip kasnej pa mi (zaradi odseva v ogledalu?) potegne, da itak sanjam. Okolje se spremeni; znajdem se v družbi, v kateri je tudi Pepa. Nekaj se pogovarjava in rad bi preveril, če se bo česa spomnila. Naredim nekakšen test – nekaj se dogovoriva. (Res uporabno...) :P Nekdo pride do mene, zaklepetava se. Pove, da bi mi rad nekaj pokazal, nato steče proti parku v bližini. Stečem za njim, po poti ga prosim, naj mi pokaže, kako naj se spremenim v vrano. Odgovori, da zdaj ni časa in izgine v bližnje grmovje. Naslednji hip iz grma poleti vran. Poskušam mu sledit, a je prehiter. Hočem poletet, a je največ, kar mi uspe, čisto kratek trenutek lebdenja, ki se zgodi med mojimi smešnimi poskoki. Še naprej tečem v smeri, kamor je odletel in zdi se mi, da ga ne bom nikoli ujel. Potem se spomnim, da lahko v sanjah zelo hitro tečem. Začutim, kako se mi telo spusti nižje k tlom in slika se mi zaradi hitrosti naenkrat spacka.
Ustavim se v nekakšnem odpadu, o mojem znancu/vranu ni sledu. Povsod so naloženi ogromni kupi gum. Razmišljam, kje sem in kaj tu počnem. Razgledujem se naokrog, a nikjer ne vidim nikogar. Naenkrat dobim občutek, da me nekdo zasleduje. Poženem se v beg, ki se kmalu konča; naletim na nekaj metrov visoko leseno ograjo. Vem, da moram naprej; oziram se naokrog, da bi videl, kako lahko pridem čez. Dobim idejo, da bi se lahko povzpel po gumah. :) Res začnem plezat. Tik pod vrhom se mi kup začne majat in za trenutek pomislim, da se bom z gumami vred zrušil po tleh. Zadnji moment se poženem navzgor in se ulovim za rob ograje, nato se zavihtim preko. Pristanem na smetišču. :o Razgledam se naokrog; prostor izgleda skoraj enak, kot na oni strani, le ograja je nižja. Nekaj metrov naprej potka zavije desno; odpravim se v tisti smeri. Pridem do vogala, kjer stoji nekakšna prikolica. Iz nje pride nekaj ljudi, ki me presenečeno gledajo. Priznam, presenečenje je obojestransko; izgledajo, kot da so animirani. Razgledujem se okrog in v luži levo od prikolice opazim še dve nenavadni bitji; tudi ona dva sta animirana, okoli njiju pa je nežno vijoličen sij. Pojasnim jim, da sem pred nekom bežal in sem zato tukaj. Povejo mi, da ne morem ostat, ker...? Opravičim se, nato se odpravim naprej (nazaj?).
Znajdem se v nekakšnem naselju, kjer naletim na Alana in Gaio. Z njima je še nekaj ljudi, Alan prinese bližje neko listje. Med pogovorom odkrijem, da gre za liste vrste dature, ki naj še sploh ne bi bila klasificirana? Med tem, ko jih žvečimo, Alan prinese še dve drugi vrsti – eno so borovničevi listi, drugo pa...? Nekaj jih pojem, nato ležem na tla. Percepcija se mi hitro začne spreminjat, pred očmi se mi začnejo delat vijolične (vijolično-modre) packe in začne me odnašat.
Za trenutek začutim premikanje telesa na postelji, a mi uspe prenest pozornost nazaj... Pritisne me lulat, zato vstanem in se napotim proti stranišču. Ko vstopim, se spomnim, da sem še vedno v sanjah; za vsak primer preverim s stikalom za luč, ki se seveda ne prižge. Premišljujem, kaj se bo zgodilo zunaj; ker ne vem, si premislim in odidem nazaj k ostalim.
... Nek zaplet; konflikt, zaradi katerega me zaprejo v malo sobico na zadnjem delu hiše. Mrzlično iščem izhod; okno v kamniti steni je premajhno, da bi lahko splezal skozi. Naslonim se na steno in občutek dobim, da je to moja pot ven. Izbijem nekaj opek/kamnov okoli okna in tik preden pridejo moji ječarji do mene, pobegnem...
Spet me začne odnašat; mislim, da se tokrat celo obrnem? Še enkrat mi uspe prenesti pozornost nazaj v sanje.
Tečem skozi gozd, ki izgleda skoraj pravljičen. Žive in intenzivne barve me za trenutek zamotijo, a se spomnim, da sem na begu. Za sabo slišim glasove treh ali štirih zasledovalcev, ki se na vso moč trudijo, da bi me ulovili, zato stečem naprej. Pridem do nekakšnega potočka, ki malo naprej pade čez previs in poženem se v vodo. Po potočku drsim kot po toboganu; nese me mimo dveh nenavadnih bitij (človeška postava, živalski obraz?). Čez čas zlezem iz vode in odidem naprej. Naletim na skupino, ki me je prej zasledovala; tokrat se obnašajo, kot da so moji najboljši prijatelji (?!?). Z nekom hodiva spredaj, ostali so za nama. V rokah vrti nekakšno puščico, s katero se zbode v roko. Predlaga, naj naredim isto in ko ga sprašujem, zakaj, mi pojasni, da me bo tako prepoznal in lažje pripeljal nazaj. Pove, da jih ni bilo še veliko tako globoko. Premišljujem, ali naj upoštevam njegov nasvet ali ne...

Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 7:13 nazaj spat. Hitro spet zaspim in potonem v navadne sanje, ki pa se jih ob bujenju ne spomnim... :P

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[13.03.2009] Gora kristalov [LD]
« Reply #124 on: 13 March 2009, 19:53:23 »
[Petek, 13.03.2009]
Gora kristalov

Zbudil ob 3:21. Ob 3:36 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat...

6:11
Doma. Ponoči me zbudi hrup in pogledat grem, kaj se dogaja. Ugotovim, da je na hodniku cel cirkus; sosedi imajo polno hišo obiskov. Ti postanejo vsiljivi in začnejo hodit v stanovanje; kmalu se počutim kot ujetnik. :P Med tem, ko poskušam zaklenit ena vrata, mi ljudje uletijo skozi druga; naenkrat nimam več ne miru in ne zasebnosti.
... Kasnej; v sobi z drago. Ponoči se zbudiva, ker se zunaj nekaj dogaja. Odidem pogledat, na hodniku naletim na mamo. Vrnem se v sobo in zlezem v posteljo, z gospodično gledava risanke na zaslonu, ki je ''vgrajen'' v tla. Mama pride noter; nekaj čaka(mo)...
... Nekje zunaj. Večja družba – Pepa, Čas, Simona, Urban, Nata,..., zraven je tudi Časova bivša. Ponoči; poskušam zaspat, a mi ne uspe, ker se Petra dere, ko jesihar. :( Poskušam jo pregovorit, a se ne pusti motit in še naprej veselo galami. Čez čas mi je vsega zadosti. Vstanem in vzamem spalko, nato se po temi odpravim nekam proč. Grem mimo vrta, ob katerem za trenutek obstojim in občudujem nenavadno lepo zelenjavo, nato odidem naprej proti travniku na drugi strani. Naenkrat me začne zanašat; počutim se, kot bi bil pošteno pijan. Spregledam jarek; spotaknem se in padem vanj. Nekdo vidi, kaj se je zgodilo, zato mi priteče na pomoč.
... Hodim po gorski potki,
ko se naenkrat zavem, da sanjam. Poskušam se spomnit, kaj sem imel v načrtu, ko zaslišim poznan glas – Polona. ;D Kliče me, naj pridem nekaj pogledat. Odidem proti njej in kmalu dosežem pobočje, ki izgleda, kot da bi bilo v celoti prekrito s kristali. Fantastične strukture in barve me naravnost očarajo. V roko vzamem nekaj različnih kristalov in si jih z zanimanjem ogledujem. Polona se mi smeji; spodbuja me, naj najdem tistega, ki me kliče. Nekaj časa si ogledujem raznobarvne kristalne strukture, a se mi zdrobijo ali polomijo vsi, ki jih primem v roke ali pa se jih le dotaknem. :P Skoraj že obupam, ko pridem do povsem prozornih (spominjajo me na kameno strelo). Iz gnezda v zrak bode nekaj večjih, ki se ob dotiku polomijo kot ostali, potem pa vendarle najdem enega, ki me pritegne že po sami obliki – velik med 8 in 10 cm; izgleda kot miniaturen steklen meč. Previdno ga izvlečem iz gnezda in kristal se začuda ne polomi. :) Med tem, ko si ga ogledujem, me prestavi drugam...
Znajdem se v enem od rovov v temni votlini. Poskušam ugotovit, kje sem. Ko se mi oči privadijo na temo, malo proč opazim nekoga. Ogovorim ga, ta pa me opozori, naj se skrijem in ne zganjam hrupa, ker so precej agresivno razpoloženi. ??? Razgledam se naokrog in vidim, da se v rovu skriva kar precej ljudi; ležijo na tleh in gledajo nekam na drugo stran. Pogledam, kaj je tam tako zanimivega/grozljivega in v rovu nasproti kmalu opazim skupino ljudi manjše rasti, ki očitno pripravljajo napad. Eden od njih priteče do mene in me ugrizne v roko. Začnem se otepat in ko ga stresem iz sebe, pograbim palico, ki leži na tleh ter z njo zamahnem proti njemu. Mislim, da ga zadenem; temo razpara krik, napadalec pa se zvrne po tleh. Krik prikliče njegove prijatelje; ko se ti ustavijo ob njem, se razbežimo na vse strani. Palčki mu pomagajo na noge, nato pa se zapodijo za nami...

Potem se zbudim...

Offline Lina

  • Newbie
  • *
  • Posts: 36
Re: [Smiley] DeLiRiJi (1)
« Reply #125 on: 13 March 2009, 23:30:58 »

uiiii : )

lepo da si prišel k meni/z mano in resnično vesela sem, da si uspel prenesti delovanje iz druge pozornosti v tale prekrasen opis..meni je pač v jutru zmanjkalo energije za spominjanje vseh dogodivščin, a sem začela dan na polno-par stvari se je preprosto sestavilo skupaj in dobila sem kar pošteno zalogo motivacije za nekatere stvari, ki sem jih ozavestila in si želim zdaj delovanje še nadgraditi (med drugim tudi izboljšanje svojega spomina  ;D)

Kar si opisal mi je popolnoma domače-točno tako je v teh subtilnih pokrajinah...preprosto fascinatne strukture, barve, zvoki-melodije, mir in spokojnost...tam se resnično spočiješ : )
si občutil kako je potrebno biti previden v vsakem gibu, stopati resnično počasi in s polno pozornostjo?!!
: )hihihihi

tako kot si ujel, da sem ti rekla-kristali te "pokličejo"..te strukture se oblikujejo na zelo visokih frekvencah in kristali med drugim vsebujejo v sebi nekakšen zvočni zapis (najbolje se približam, če rečem frekvenco)...ne vem če si slišal, ali ujel zaznavo v zvokih?
no, nekaj si že moral ujeti, saj zlepa nisi odnehal, čeprav se je vse lomilo in drobilo  ;D

kamene strele so čisti in popolni kremenovi kristali-so pa izredno občutljive na določene primesi iz okolja (spreminjajo barvo v temnejšo in prelep kristalni steklasti videz). to razloži, da si moral v delovanje s tem kristalom vložiti nekaj več napora in predvsem pozornosti..poleg tega si prišel do "najčistejše" oblike kristala, ki ima izredno moč!! mislim, da so tovrstne oblike kamene strele že precej redke in zato še toliko bolj spoštovane-oblikujejo tudi večjo trdnost in so zato tudi manj občutljive na vplive iz okolja-pravzaprav mislim, da jih dodajajo v bližino drugih kristalov in jih tako "čistijo"..v zgodovini in še danes, ravno take oblike kristalov uporabljajo med drugim številni šamani vsepovsod po svetu  ;)

morda bi bilo na mestu, da tudi sicer poiščeš kristal kamene strele?

zdaj pa v sanjska potepanja  :fly:

hvala za ta "prenos" : )








 






Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
Re: [Smiley] DeLiRiJi (1)
« Reply #126 on: 14 March 2009, 09:40:58 »
Ja, res je potrebno biti izredno previden. Ko se je okoli mene vse drobilo, sem se počutil kot slon v trgovini s porcelanom... :P Upam, da nisem naredil preveč škode... :roll: :mrgreen:

Zaznave v zvokih nisem ujel, bolj sem poslušal z občutkom. Našel sem ga pa le! :thumbsup:

En ali dva kristala kamene strele imam doma - enega večjega in bolj umazanega za računalniškim zaslonom, da lovi sevanja, drugega manjšega in skoraj okroglega pa nekje v torbi. Verjetno bo res na mestu najti še enega večjega in bolj čistega... ;D

Hvala tebi za razlago! :thumbsup:

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[20.03.2009] Padalci [FA]
« Reply #127 on: 20 March 2009, 17:44:24 »
[Petek, 20.03.2009]
Padalci

23:12
Zbudim se, ležeč na postelji. Na moji levi leži še nekdo (gospodična?), desno od mene je nekakšna pregrada, na kateri ležita še dva, desno od nje pa še dva (na tleh?). Ko pogledam na desno, opazim premikanje; nekdo na pregradi se zakotali bolj proti meni. Ustrašim se, da bo padel dol in se poškodoval ali pa se skotalil na drugo stran in padel na na tleh ležeč par, zato trznem proti njemu, da bi ga ujel. Zadnji hip, preden pade, se ustavi, jaz pa obsedim na postelji in premišljujem, kaj se je zgodilo...


Potem se zbudim, sedeč na postelji. :-\ Kmalu ugotovim, da sem se vrnil iz Območja somraka; prižgem svečko in navijem cigareto. Pokadim, zapišem sanje; ob 23:23 nazaj spat...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[31.03.2009] Tesnoba [FA]
« Reply #128 on: 01 April 2009, 19:20:59 »
[Torek, 31.03.2009]
Tesnoba

Zbudil ob 2:50. Ob 3:05 vzamem 3x Dreamscape in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat. Med tem, ko čakam, da se začne, razmišljam, kaj bom počel. Nič pametnega mi ne pade na pamet, zato se začnem odštevat v sanje. Nekje okrog 50 odneham in le malo zatem se začne dogajat. Občutek dobim, da z veliko hitrostjo drsim skozi nekaj, kar me po obliki še najbolj spominja na tkanino. Potovanje ne traja dolgo, potem se zbudim.

4:14
Počutim se čudno, poskušam ugotovit, kaj se dogaja. Naenkrat nekdo/nekaj plane na mene, zato odskočim. Zdi se mi, kot da bi se šele ob tem zavedel; pogledam okrog sebe in vidim, da je v sobi pravi svinjak. Vse, kar je bilo prej na mizici, je raztreščeno po tleh. Med tem, ko pobiram cigaretne ogorke, ki so se razsuli iz pepelnika, mi potegne, da je tudi luč prižgana. Vprašam gospodično, zakaj in pove mi, da ne ve in da je tako že od pol enih. Razmišljam, kako je to možno, če sem zaspal nazaj nekaj po tretji. Ko poberem stvari, predlagam, da ugasneva luč in raje prižgeva svečko. Namenim se proti postelji, ko naenkrat nekaj močno, topo udari...


Potem se zbudim. Po telesu imam mravljince in kar nekaj časa traja, da pridem k sebi. :P Zapišem sanje, ob 4:33 nazaj spat...

Nadaljujejo se bolj normalne nelucidne sanje, ki mi jih zjutraj ne uspe priklicat.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[19.04.2009] FA
« Reply #129 on: 20 April 2009, 18:32:59 »
[Nedelja, 19.04.2009]
FA

Zbudil ob 2:22. Ob 2:36 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, potem nazaj spat...

4:17
Ležim na trebuhu; po telesu čutim mravljince, v prsih neenakomeren, prehiter srčni utrip. Na hodniku zaslišim glasove, ki se približujejo. V sobo uleti skupina dobro razpoloženih sodelavcev in sodelavk, ki me poskušajo spravit nekam ven. Ne da se mi, nisem razpoložen...
... Rahlo se premaknem, po telesu začutim pulziranje. Pred očmi se mi rišejo podobe, ena bolj groteskna od druge. :P Ko se premaknem, slike izginejo in pojavijo se druge, še bolj neprijetne. :( Sedem na posteljo, vzamem vžigalnik, da bi prižgal svečko. Ne morem ga prižgat. Nekaj časa se mučim; ker mi ne uspe, poiščem drugega. Tudi ta ne gori. :-\ Razmišljam, da se mi to večkrat dogaja v sanjah, a mi ne uspe ugotovit, če sanjam ali ne. Po sobi še vedno poplesujejo "sence"...


Potem se zbudim. Vzamem vžigalnik in brez težav prižgem svečko. Enega pokadim, da se malo pomirim, potem nazaj spat... Do bujenja ob 7:18 se nadaljujejo razmeroma zanimive nelucidne sanje.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[20.04.2009] Breztežnost [FA]
« Reply #130 on: 20 April 2009, 18:41:53 »
[20.04.2009]
Breztežnost

23:00 (po cca. 45 min spanja)
Zbudim se, ležeč na hrbtu. Na nogah mi leži nizek, precej velik lonec (približno 50x25 cm) z nekakšnim "drevesom" (bonsajem?). Zdi se, kot da je brez teže, a me njegova "prisotnost" vseeno zmoti; ko trznem z nogami, ga dvigne in odnese navzgor. Odlebdi do stropa, nato pa ob stropu na drugo stran sobe, kjer se "razlije" v nešteto modrikastih mehurčkov po steni. Sedem na posteljo in nekaj časa začudeno gledam, kaj se je zgodilo, potem se zbudim - sedeč na postelji. ???


Zapišem sanje/FA, ob 23:26 nazaj spat... Od nadaljnjih sanj - tema... :P

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[07.06.2009] Labirint [LD]
« Reply #131 on: 09 June 2009, 18:20:38 »
[Nedelja, 07.06.2009]
Labirint

3:43
V predavalnici – laboratoriju. Profesor nam kaže eksperiment – v dveh stekleničkah ima dve različni tekočini, kaže nam, kako lahko ena izpodrine drugo. Naenkrat vidim sliko neke matematične formule, zapisane na večih straneh; ko se vizija konča, vem, da je manjkajoči člen pri eksperimentu ogenj. Vstanem in odidem iz predavalnice; tik preden zaprem vrata, slišim profesorja govoriti o ognju.
Znajdem se nekje zunaj, rabim prevoz domov. Fant in dekle me pripeljeta v Mislinjo, ustavimo se nekje v okolici avtobusne. Kažem jima babičino hišo in med tem povem, da grem od tod še nekam naprej. Vprašata me, če rabim prevoz in takrat se spomnim, da v Mislinji res nimam kaj počet. Pridemo v hišo. Med tem, ko slečeta jakne in kape, vprašam, če bosta kaj spila. Zaželita si čaja. Odidem v drugo sobo...


Potem se zbudim. Med tem, ko razmišljam, od kod sem prišel, mi skozi glavo letijo prizori (spomini) iz različnih, že zapisanih sanj. Zapišem tole, ob 4:12 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, potem pa nazaj spat...

7:32
Vožnja z avtobusom, neka službena zadeva. Pot spominja na del med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Naenkrat se avtobus dvigne na zadnja kolesa, nato pa se začne strmo vzpenjat. Ko doseže pravo višino, se poravna, nadaljuje se mirna vožnja/let. Razmišljat začnem, da to ni mogoče. Isti trenutek izgubim tla pod nogami in začnem padat skozi temo.
Na srečo pristanem na mehkem. Odprem oči in opazim, da se skozi goste veje prebija šibka svetloba. Kaže, da sem spet na tleh, a kje? Poskušam se skobacat iz kupa vej, v katerem sem pristal in to se izkaže za vse prej, kot enostavno opravilo. Izgleda, kot da bi se me veje oklepale – bolj, ko se trudim, bolj, me držijo. Po nekaj minutnem boju mi končno uspe. Razgledam se naokrog in ugotovim, da sem nekje sredi gozda v hribih. :-\ Malo proč od sebe zaslišim prasketanje. Pogledam v tisti smeri in čisto na robu (naprej navzdol precej strm prepad) opazim gnezdo, v katerem se preteguje nekakšna mačka. Ko jo gledam, da bi ugotovil, za katero žival gre, okoli nje opazim nekakšen nežen sij in ko razmišljam, da to ni možno, se mi zazdi, da samica risa flirta z menoj.
Potegne mi, da sanjam. Ona me ogovori in pripomni, da je bil že čas. Naenkrat se poleg nje pojavi še ena enaka mačka – ta deluje bolj zlovešče (manj prijazno). Zdi se mi, da prvi nekaj pošepne, že naslednji hip pa mimo njiju plane medved, ki pograbi ta drugo in jo nekam odnese. Nova prijateljica mi naroči, naj ji sledim.
Znajdem se na strmi kamniti potki, vzpenjam se za dvema čednima dekletoma. ;D Še enkrat preverim, kje sem – dvignem roko in se zastrmim vanjo. Ko vidim, da mi manjka pol enega prsta, vem, da še vedno sanjam. Ogovorim dekle pred sabo in pove mi svoje ime. Druga pripomni, da se nima smisla trudit, ker itak ne bom obstal, a se ne pusti motit. Razloži mi, da gremo v nekakšen grad, kjer naj bi se z nekom srečal?...
... Strma pot se konča na vrhu hriba, pred nami nekakšna vrata. Najprej vstopita obe dekleti, za njima še jaz. Znajdem se v nenavadni dvorani; zdi se, kot da je del hriba – tla so precej strma. Poskušam ugotovit, kje sem in kaj se dogaja in naenkrat se znajdem v nekakšnem labirintu. :o Okrog mene je tema, da bi jo lahko rezal, za sabo slišim glasove. Prihajajo zmeraj bližje; slab občutek imam, zato se poženem v beg. Nekaj časa brezuspešno tekam sem in tja po neskončnih hodnikih in ko že skoraj čutim dihanje na ovratniku, ugotovim, da beg ni rešitev. Ustavim se, da bi se soočil z napadalcem...

... Sedim v avtu, peljem se proti križišču med LPP in Celovško. Sprva nekaj motovilim, nato pa se spomnim, da grem proti centru. Stojim na semaforju in čakam, da se prižge zelena. Ko se mi zazdi, da se je barva zamenjala, zapeljem proti križišču, a me gospodična ustavi, češ, da je še vedno rdeča. Pogledam na semafor in ugotovim, da ima prav...
Ko se končno prižge zelena, se odpeljem proti mestu. Zavijem na Slovensko, nato proti nekemu parku, kjer naletim na prijateljico in njeno sestro. Sestrica pristopi do mene in me sprašuje, če sem že popravil njen telefon. Povem ji, da nisem in ko reče, da kmalu odhaja, ji obljubim, da ji ga bom prinesel domov. Izmenjamo si še nekaj besed glede tega, kje stanuje, nato odidemo vsak po svoje.
Znajdem se v avtu, tokrat z družino. Zavijemo nekam za pošto (še vedno v centru) in takrat se spomnim, da naj bi tu nekje živela prijateljičina sestrica. :) Ustavimo se in parkiramo, nato se namenimo proti starejši, mogočni zgradbi, kjer živi očetova znanka. Po poti proti vhodu oče razloži, da je dobrotnica, ki skrbi za nekakšen samostan ali sirotišnico?...
Vzpenjamo se po starih lesenih stopnicah in se ustavimo čisto na vrhu pred masivnimi vrati. Oče potrka in iz notranjosti se zasliši podrsavanje copat po lesenem podu. Odpre nam precej okrogla starejša ženica. Izgleda, da se obiska zares razveseli – očeta veselo objame, nato nas povabi noter.
Pridemo v skromno opremljeno kuhinjo, na mizo odložimo stvari, ki smo jih prinesli (torto ali neko podobno pecivo, vrečke, polne nakupljene hrane in drugih drobnarij). Ženička odide do vrat zadaj in ko jih odpre, se razkrije pogled v ogromno shrambo, tako polno hrane in pijače, da se police kar šibijo.
Oče mi na mizo odloži nekaj kovancev in mi pove, da so precej vredni. Med tem, ko si jih ogledujem, ugotovim, da so med njimi tudi značke.
Ženica pospremi brata in mamo, oče pa mi prišepne, da v resnici ni to, za kar se izdaja. Pove, da ima nekje zaprtih cel kup otrok, namigne mi, da ima nekje skrito ogromno denarja ter mi svetuje, naj ga hitro najdem in zbežim.
Ko odidejo, se lotim iskanja. Ne sanja se mi, kje naj sploh gledam – stanovanje je ogromno. Odidem v dnevno sobo in začnem odpirat predal za predalom. Denarja nikjer. :P Naenkrat zaslišim glasove – vračajo se! Vem, da ne bo lepo, če me najdejo tu, zato mrzlično iščem skrivališče. Prepozen sem, saj se na drugi strani hodnika naenkrat pojavi nekaj ljudi. Ženica zavrešči in njen strežaj se požene proti meni. Skočim proti najbližjim vratom in smuknem v sosednjo sobo ter vrata zadnji hip zaprem in zaklenem. Ženica vpije, naj vstopi pri drugih vratih. Isti trenutek stečem proti vratom, da bi jih zaklenil, a je možakar prehiter. Pobegnem nazaj in se skrijem v manjšo shrambo. Preden jo zaprem, opazim očeta, ki me pomaga lovit. Pomežikne mi in zapre vrata, ko jih zaklenem, pa začne besno razbijat po njih. ;D Na hitro se razgledam naokrog – opazim manjše okno in nemudoma se stlačim skozi, da bi pobegnil.
Znajdem se v ogromnem, temnem prostoru. Ko se vzpenjam proti izhodu (viru svetlobe na vrhu), opazim, da je tu polno ljudi – ležijo po tleh, nikomur se ne da premaknit. :o Pritečem do vrha in se zbašem skozi ozko lino. Znajdem se v večjem prostoru, ki me spominja na hlev. Naenkrat se odprejo vrata ene od staj in ven plane ogromen, grozeč, grbast možakar. Ustavijo ga debele verige, zato le nemočno zarjove.
Zunaj spet zaslišim glasove, zato se na hitro poberem. Iz varnega skrivališča opazujem, kaj se dogaja. Vidim nekaj ljudi, ki prinesejo večja vedra klobas, ki jih stresejo kar na kup pred orjaka. Nekdo se pritožuje, da spet smrdi po teh skunkovih klobasah. ;D Po tramu se nad njimi splazim ven in se potuhnem pod nadstreškom, ko vidim ženico, ki se približuje k hlevu. Ko vstopi, se spustim na cesto, potem pa zbežim po poljski poti. Ženica me vidi in besno zakleje, a se ne pustim motit; vem, da je prepočasna, da bi me ujela... :mrgreen:


Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 8:42 še enkrat nazaj spat... Vstanem okrog 11:30; popolnoma nobene asociacije na kar koli drugega, še vedno pa se mi po glavi vrtijo detajli iz zapisanih sanj...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[15.06.2009] Potep [LD]
« Reply #132 on: 15 June 2009, 17:27:22 »
[Ponedeljek, 15.06.2009]
Potep

Zbudil ob 2:40. Slabih 15 minut kasnej vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat...

6:18
V službi. Sedim za računalnikom in poskušam nastavit monitor tako, da me bo čim bolj skril – počutim se rahlo zadeto in bi si rad malo odpočil. Nekaj časa se mučim, a izgleda, kot da ima monitor čisto svojo pamet. :P Končno mi ga uspe znižat in takrat opazim, da sodelavec dela kar na prenosniku, ki stoji tam, kjer bi moral biti njegov računalnik...
... Čas za malico. Sodelavci odidejo naprej, jaz pa ob pogledu skozi okno ugotovim, da zunaj dežuje. Ko se hočem odpravit za njimi, opazim, da sem bos. Ne morem se spomnit, ne kje in ne kdaj sem se sezul. Hodim sem in tja po hodniku in poskušam najti čevlje. Grem mimo sejne sobe, v kateri imajo upravljavci sestanek; toliko jih je, da mize zasedejo ves hodnik. :P Pridem do menze, ki jo ravno zapirajo. Kaže, da sem prepozen za malico, zato se namenim proti izhodu. Tik pred izhodom mi ena deklica (uslužbenka menze) v roke porine vrečko, v kateri je nekaj koščkov ananasa...
Znajdem se nekje zunaj, še vedno jem ananas? Pridem do mize pred gostilno, kjer naletim na drago in njeno družbo. Prisedem, zaklepetamo se. Gospodična pove, da je dobila sms (?), v katerem piše, da so eni od njenih sodelavk šteti dnevi (?!?). :-\ V roke vzamem svoj mobitel in ko se nekaj časa zafrkavam, da bi ga usposobil,
mi potegne, da sanjam. ;D Nekaj časa jim še delam družbo (gospodični mimogrede omenim, da sanjam, a od nje ni nobenega odziva...), nato se odpravim. Hodim po potki, ki vodi skozi gozd; za sabo zaslišim korake in renčanje. Obrnem se in vidim pobesnelega psa, velikega kot manjši konj, ki se mi hitro približuje. Začnem tečt, a je ogromna žival hitrejša; kmalu ugotovim, da beg ni rešitev. Ustavim se in se obrnem proti njemu ravno v trenutku, ko plane name. Uspe mi ga odbiti; žival pade na tla, jaz pa ga zagrabim za vrat in močno stisnem. Zaslišim pritajeno cviljenje in tik preden ga ubijem, mi skozi glavo švigne misel, da ga ne smem pokončat, da ne bi s tem ubil kake svoje navade/lastnosti. Popustim prijem in se umaknem; opazim, da se ne premika. Roko prislonim na njegov vrat in upam, da mi ga bo uspelo oživiti. Pes se po nekaj sekundah res premakne, nato pa vstane in prijazno pomaha z repom. Olajšano vstanem in se odpravim naprej, pes odide za mano. Nekaj časa me spremlja, nato pa izgine po svoje.
Po poti proti mestu naletim na tri dekleta; po krajši debati / besednemu spopadu (?) mi poklonijo steklenico vina iz leta 1575, nato pa odidejo naprej. Odpravim se proti gostilni v bližini, kjer srečam nekaj znanih ljudi. Pridružim se jim. Med klepetom pride natakar in povpraša, kaj lahko prinese. Povem, da imamo svojo pijačo, zato ga prosim le za kozarce in za hrano. Nejevoljen je, a nam vseeno prinese kozarce in jedačo. Nalijem vino, nazdravimo. Nekdo me opozori, da sem zdrobil kozarec in takrat opazim, da je res počen, v vinu pa plavajo drobci stekla. :P Poskusim hrano, ki je izredno okusna. Sledi še en konflikt z natakarjem, nato odidem(o).
Spet hodim po potki skozi gozd, spet zaslišim nenavaden zvok. Pogledam v smeri, od koder prihaja in tokrat vidim nekakšnega ogromnega, modro-vijoličnega zmaja, ki iz višine bolšči vame. Spet spopad, spet zmagam. :mrgreen: Zmaj se iz ogromne zveri spremeni v manjše, kuščarju podobno bitje in mi preko ramena zleze na roko, nato skupaj nadaljujeva pot. Sprašujem ga različne stvari, on pa mi odgovarja. Razmišljam, kaj naj počnem in dobim idejo, da bi malo preveril, če je v sanjah še kdo resničen. :) Ker sva še vedno sredi ničesar, poskušam malo poletet, da bi prišel na bolj obljudeno področje. Prvi odskok se mi dokaj posreči, ko spremenim lego telesa, pa me gravitacija potegne k tlom. :P Zmaj se ob tem očitno zabava... Po nekaj neuspešnih poskusih letenja se sprijaznim s poskakovanjem in kmalu dosežem mesto, kjer vidim nekaj ljudi. Z mezinčkom jih začnem ciljat in ko jih opazujem, vidim, da so izrazito bledi, skoraj pepelnati – sami fantomi... :P Odločim se naciljat, še svojega novega prijatelja in ko to opazi, mi pove, da naj se ne trudim, ker mi ne bo uspelo. :-\ Ne vem, ali ga uspem skenirat, ali ne; njegova barva ostaja ves čas ista...


Potem se zbudim. V mislih obnavljam vsebino sanj do budilke ob 6:30...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[20.06.2009] Srečanje [LD]
« Reply #133 on: 06 July 2009, 15:46:04 »
[Sobota, 20.06.2009]
Srečanje

4:58
Doma na Šolski. Precej pozno zvečer sva z drago v kabinetu, ko zunaj zaslišim zvok mopeda. Stečem v babičino sobo in pogledam skozi okno. Še preden se mi oči toliko privadijo na temo, da razločim silhueto, se spomnim, da sem bil z nekom dogovorjen za dostavo na dom. Vrnem se v kabinet in začnem brskat po predalu. Iščem paketek, ki ga že imam doma in ki naj bi ga zamenjal za večjega.
Med tem pozvoni pri vratih. Odidem odpret in se skupaj s prijateljem vrnem v kabinet. Ta na mizo odloži večji paket in ko začnem iskat denarnico, se spomnim, da nimam doma nič gotovine. Vskoči gospodična; plača tipu, nakar se ta odpravi. Ko ostaneva sama, vzamem paketek v roke.
Znajdem se v nekakšni trafiki. Z mano sta mama in brat (?), čakamo v vrsti, da bi kupili nekakšne žetone. Med čakanjem se pogovarjamo, koliko jih bomo vzeli. Jaz imam pri sebi nekakšen paketek, ki bi ga rad zamenjal za večjega, mami pa se ne uspe odločit, kaj bi rada. Predlagam ji, da vzame moj paketek, jaz pa ji bom doplačal za novega, večjega.
Znajdem se v avtu. Peljem se po široki, prazni cesti. Občutek imam, da je še precej zgodaj. Malo naprej na cesti opazim zaporo – precej velika skupina policajev obdeluje voznika na nasprotni strani ceste. Nameravam, da me ne ustavijo; ko se peljem mimo, se mi zdi, da mi salutirajo. (?!?)
Malo kasnej zavijem desno na stransko cesto. Tik pred klancem vidim dekle, ki štopa; izgleda nesrečna. Ustavim se in jo vprašam, če potrebuje pomoč. Pove, da je nekaj narobe z njenim dojenčkom in da potrebuje donacijo v obliki krvi. Ideja se mi sicer ne dopade, a po kratkem premisleku privolim.
Znajdem se v precej veliki, prazni dvorani. Za trenutek se začudim strmemu naklonu dvorane, a me že naslednji hip zmoti njen glas. Sedem na tla ob njej in jo vprašam, kako si je to zamislila; nikjer namreč ne vidim nobenih igel. Pove, da mi bo kri kar izsesala in takrat mi potegne, da je nekaj narobe. Vstanem in ji rečem, da sem si premislil, ona pa se med tem ugrizne v roko, da bi mi pokazala, da to ni nič takega. Predlaga, naj se ugriznem sam in ko jo še enkrat zavrnem, pripomni, da bo drugače prišla do krvi za svojo čivavo. (?!?) Vstane in se nameni proti meni. Opozorim jo, naj se mi ne približuje in ker me ne posluša, ji zagrozim, da jo bom poškodoval. Tudi grožnje je ne prestrašijo, še naprej prihaja proti meni.  Pograbim kolo(?), ki je parkirano ob steni ter zamahnem proti njej. Sunek jo pribije ob steno; zaslišim njen jok, ki se počasi spremeni v zlovešč smeh. Mrzlično iščem izhod in takrat opazim majhna vratca v kotu dvorane. Stečem do njih, jih odprem in se zrinem skoznje.
Znajdem se v umazani majhni uličici, ki vodi proti nekakšnemu trgu. Namenim se v tisti smeri in kmalu pridem do nekakšne trgovine/kioska, kjer naletim na tri poznane ljudi. Razložim jim, kaj se mi je zgodilo in eden pripomni, da sem se dobro izmazal; pove, da ti vampirji (?) zlepa ne odnehajo. Med tem, ko nekaj čakamo, si ogledujem telefone na policah. Prodajalec mi kaže enega od bolj polomljenih in me prepričuje, da gre za odličen telefon, ki ima povezavo s T-2 že prednaloženo...


Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 5:55 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat...

8:00
Znajdem se v enem prostoru, takoj mi je jasno, da sanjam. Razmišljam, kaj bi počel in odločim se, da bom malo preskusil prostor. Razgledam se okrog in ker mi nič pametnega ne pade v oči, se odločim oditi. Pridem do vrat in namesto, da bi jih odprl, poskusim dati roko skozi njih. Ne gre. :P Poskusim še enkrat ali dvakrat – spet trdo. Odločim se, da bom prišel skozi ne glede na vse. Stopim nekaj korakov nazaj in se poženem proti vratom. Tik pred njimi (za vsak primer) zaprem oči in se odrinem v skok. Z glavo prebijem nekaj prožnega, nato pa se znajdem v nekakšnem tunelu; zdi se mi, da kar dolgo drsim skozi nekakšno sivo maso, preden se končno ustavim.
Znajdem se v praznem prostoru. Razgledujem se okrog in naenkrat opazim Alana, Gajo in še nekaj ljudi. Pozdravimo se in se zaklepetamo. Med pogovorom mi šine v glavo, da bi preveril, če sta to res ona. Z mezinčkom namerim proti Gaji, ki leži na nekakšni postelji in okoli nje opazim sij intenzivne barve. ;D Hočem naciljat še Alana, a mi začne zmanjkovat energije. :P Za trenutek me zalije tema in zdi se mi, da me nekam prestavi? Ko se spet zavem, na hitro dvignem roko pred obraz in ko vidim, da je polovica manjka, vem, da sem še vedno na drugi strani. :) Razgledam se okrog in vidim, da sta tudi Alan in Gaja še zmeraj tu. :) Ena debata, nekaj si hočem zapisat. Poiščem kuli in ko poskušam pisat, ugotovim, da kuli ne dela. Sprašujem ju, če ima kdo še kako rezervno pisalo, potem pa me spet začne odnašat...


Na pol se zbudim. Po glavi mi rolajo slike iz sanj, a imam težave, ko jih poskušam spravit v zaporedje in obliko. :P Poskušam zaspat nazaj, a ne gre. Po nekaj minutah premetavanja vstanem in zapišem sanje, ob 8:30 še enkrat nazaj spat...

10:40
Zbudi me zamolklo bobnenje. Oprem se na komolce in pogledam, kaj se dogaja. Slišim, da zunaj še vedno dežuje in potegne mi, da je verjetno grmelo. :) Hočem že leči nazaj, ko zaslišim trkanje. Pred vrati Zoran; svetuje mi, naj izklopim elektroniko in še preden uspem kar koli reči, me odrine in vstopi v stanovanje. Odpravi se naravnost k umivalniku, spušča vodo, da bi jo potem zaprl. Razmišljam, če naj mu kaj rečem glede tega, da gospodična spi, a se kmalu po tem, ko uredi vodo, pobere.
Hočem se spravit nazaj spat, ko zaslišim glasove zunaj. Stopim do okna, kjer naletim na Janča, ki se z nekom pogovarja po telefonu. :-\ Odpravim se iz stanovanja, da bi ga vprašal, kaj želi.
Pridem do vogala hiše in ko zavijem proti najini terasi, me nekaj zmoti.
Znajdem se v neki pisarni, govora je o tem, da nekoga pogrešajo? Odidem ven in se v močnem nalivu odpravim proti parkirišču pred objektom, ki izgleda kot žaga. Na dvorišču naletim na pogrešanega in nekega otroka. Iz žepa potegnem avtomobilček in ko ga odložim na tla, se ta toliko poveča, da se onadva vkrcata. Sedem na streho in se odpeljem proti pisarni (?).
Vozimo se skozi kotanjo, levo in desno gozd. Po poti začne fantič v avtu sitnarit, da ne gremo po pravi cesti in ker ne odneha, zavijem na odcep, ki ga predlaga. Seveda se izgubimo. Povem mu, da se te poti spomnim od prej in da bo bolje, da gremo nazaj. Kmalu se vrnemo na pravo pot in hitro smo spet pri pisarnah.
Vstopim(o) skozi okno, uletim(o) na sestanek. Sprva me(nas) grdo pogledajo, ko pa vidijo, da je tudi otrok z mano, se situacija omehča. :) Gazda ponudi zakusko iz svojega osebnega bifeja...


Potem se zbudim.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[29.06.2009] Polet [LD]
« Reply #134 on: 06 July 2009, 15:47:28 »
[Ponedeljek, 29.06.2009]
Polet

6:30
Sem v nekakšni šoli. Med čakanjem na predavanje se s prijateljem pogovarjava o manjkajočih izpitih. Ne morem se spomnit, kateri izpiti mi še manjkajo, občutek pa imam, da je vse to sranje že za mano. :-\ Prideva do avtomata za prigrizke in prijatelj vanj vtakne svoj ključek. Izbere si oreščke, nato mi predlaga, naj si še jaz vzamem nekaj za na pot. Ko vstavim svoj ključek, naletim na težavo – ne morem se spomniti PIN-a. :P Po nekaj neuspešnih poskusih ga končno zadanem in ko dobim oreščke, postanem rahlo razočaran – paketek je tako majhen, da ni ničemer podobno. Prijatelj mi razloži, da je velikost odvisna od pogostosti uporabe ključka in ocen v šoli. :P Napotiva se proti njegovemu domu.
Prideva v blok in odideva v zgornje nadstropje. Ko odide v stanovanje, se odpravim ven. Ravno prečkam ogromen most, ko v zraku zaslišim neke glasove. Pogledam navzgor in opazim dve večji ptici (mogoče vrani?), ki krožita nad menoj. Z roko si zasenčim oči, da bi ju bolje videl
in v trenutku me prešine, da sanjam. Nekaj časa izmenično pogledujem v roko, prislonjeno na čelo in v ptici, ki še vedno krožita. Nekoliko sem presenečen nad neobičajno ostrino slike, ki jo vidim. Pogledam navzdol iz mosta, vidim meglico, ki prekriva dno. V hipu se odločim in se poženem preko ograje. Letim skoraj navpično navzdol; pikiram, brez da bi izpustil en sam glas. ;D Veter me reže okoli ušes in po obrazu, za trenutek pomislim, kje/kako bom pristal, a se odločim, da ni pomembno. Ko se dotaknem tal, se ta ugreznejo; dobesedno jih prebijem in že stojim na tleh. Nekdo pristopi do mene in mi pove, da je bilo videt neverjetno, kako sem kot puščica brez besed / brez glasu rezal skozi zrak...

Potem se prebudim...