Author Topic: [Smiley] DeLiRiJi (1)  (Read 65435 times)

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[Smiley] DeLiRiJi (1)
« on: 19 November 2008, 10:56:52 »
[16.08.2005]
Bistvo je očem nevidno...

Sanjalo se mi je o nekakšni stari graščini na osamljeni posesti - naokoli visoka ograja, stara, zoglenela, gola drevesa. Ko sem odrinil visoka vrata in vstopil, se je pred mano odprla ogromna dvorana, polna pajčevin in starega (starinskega) pohištva. Seveda obvezno raziskovanje, nakar sem nekaj slišal. Grem za zvokom in vidim nekoga, ki mi skuša pobegniti. Ko ga ulovim, ugotovim, da je "lastnik" te podrtije, izgleda kot nekakšen puščavnik. Vzame me za vajenca in spomnim se, da mi v nekem trenutku razlaga nekaj o tem, kakšna iluzija da je svet, da so stvari take, kakršne jih želimo videt ali nekaj podobnega, potem pa mi omogoči "resničen" pogled. Ko v pravljici/risanki barve oživijo, čez sobo se pomakne rumena svetloba, ki očisti vse, česar se dotakne - pohištvo spet dobi svoj lesk, prostor oživi in naenkrat je polno ljudi.
Spomnim se, da mi je povedal še nekaj stvari, a sem jih pozabil, ker sem se prehitro prebudil.   
No, potem sem bil nekaj časa njegov pomočnik, on pa me je učil. In enkrat sem hotel nekoga pripeljat, mu pokazat to "čudo", pa se je itak izjalovilo - kmalu potem, ko je videl(a) stvari nepopačene, je o tem nekomu pripovedoval(a) in seveda so prišli ljudje in vse razbili, mojega mentorja pa raztrgali na kose. Pokleknik sem ob njegovi glavi, kosti udov so ležale ves naokoli, in res mi je bilo hudo, da se je zgodilo, kar se pač je. In spomnim se, da mi je solza kanila na njegovo čelo in takrat so se udi začeli ponovno sestavljati skupaj, meso je prerastlo kosti in naenkrat je stal pred menoj v prvotni obliki. Nekaj mi je še rekel, nato pa skupaj z graščino in vsem okoli nje izginil.


Tele sanje so sicer že malo stare, ampako mi še zmeraj ne dajo miru... >:( Se spomnim, da mi je model povedal ene dve al pa tri stvari; naprej se spomnim, da sem si jih "ponavljal celo noč", zjutraj se pa več nisem spomnil, za kaj se je šlo... :'(

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[25.05.2006] Sprememba spola [LD]
« Reply #1 on: 19 November 2008, 11:01:43 »
[Četrtek, 25.05.2006]
Sprememba spola

Ni za tiste s slabim želodcem!  :twisted:

Jst in ena bejba, sedima v travi na tleh in neki gledama. Ona vidi neko žival (miška, veverica,...? nek glodalec v glavnem), takoj zatem pa še malo mucko. Ful luštno, ful cart...  :roll: (kaj pa zdej? :-\ ) Grem do bližnje gostilne (izkaže se, da gre za slaščičarno), v njej za pultom dva možakarja, slaščičarja. Rečem, če lahk dobim eno šalčko mleka pa mal drobtin - da sva pač našla mlado mucko pa mlado še neki (?) in da ju boma odnesla domov. Slaščičar mi da šalčko mleka pa iz vitrine (med torticami in ostalimi slaščicami) nabere neki drobirja in mi da na krožniček.

Potem se scena zamejna.

Nekje, indoor. Pridema še z eno osebo v nek drug prostor, kjer je najbolj očitn kos pohištva nekakšn regal (lesen, 3-4 predali, na zgornjem delu sta tik pod vrhom dva "gumba", s kterima se zgornji predal odpre navzdol, da nastane koker "polica"). Oseba, k je z mano, počepne na tla in se neki pritožuje, češ: "Lej, vse so zjeb*li!" (na tleh neki koker dva gumba in ena žička :-\ )

Pol se spomnem še enga izleta (kje, zakaj - nimam pojma!), pa po moje se je neki dogajalo še doma (pri babici) - pred vhodom, pred / v garaži,... - tega se zdej, ko tipkam, več nism spomnu; še dobr, da sm si takoj zjutri zapisal... Zbudu sm se po tistem, ko je slaščičar skup spravu drobtinice v vitrini in mi dal krožniček in šalčko mleka. Ura je bla 5.00, mogoče 5.01, sm mislu, da me bo raznelso. Šibam na WC, nazaj do sobe, zapišem sanje, skadim en čik, pa nazaj spat. Sm neki razmišlju o WBTB pa parkrat sm si še reku "LUCIDN", predn sm zaspal nazaj...

Nekje, koker en javn WC, posrano, ko da je res enga razneslo, še nek folk, k kr neki teži... (wtf? :-\ ) Jst v kabini, matram se, ko da sm jst na vrsti, da explodiram.  :o Gledam okol, kaka svinjarija, nakar mi potegne, da to sanjam! Gledam okol; sam drek na WCju, po stenah, po školjkah,... povsod... Pogledam v ogledalo, obraz se mi začne packat, pačit, spreminjat... (napihuje se mi, pa spet splahni, ustnce otekajo,... kr neki... :-\ ) Spomnem se na roke. Drgnit!!! Podrgnem roke, se spet razgledam naokol - slika se pomiri. Poberem se iz tega ogabnega prostora, neke ozke stopnice navzgor. Se vzpenjam, za mano en tip, k kr neki najeda. Zamislim si - "DOMOV!" in se znajdem doma, spet na WCju (pa kaj je s temi skreti??? ). Neki razmišljam o spremembi spola (WTF???), nakar opazim, da se mi je orodje začelo krajšat; ko ga že skor nč več ni, se neki zalomi... (Kaj zdej?... Rabim "vzorc"!) Na hodniku stoji moja gospodična, gola. Razložim ji, kaj dogaja, nakar ji grem z dlanjo med noge... (zarad vzorca pač... :roll: ). Vsede se na tla, jst še zmer preverjam; pol pa, koker da se ji poveča, da se boljš vidi... No, pol sm se pa res zbudu...  8)

Ja... To je koker moj prvi LD. Res ne vem, zakaj sm si za prvič namislu spremembo spola, namest da bi poskusu letet al pa se sprehodit skoz steno al pa v ogledalo... Sicer pa sploh ni važno!!! Upam, da bo kmalu nasledn...  :roll:  :twisted:

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[10.06.2006] Levitacija [LD]
« Reply #2 on: 19 November 2008, 11:05:00 »
[10.06.2006]
Levitacija

Moja soba. Z gospodično sedima na postli, se neki pogovarjama in ob tem na polno zabavama. V enem momentu se zagledam v njen obraz in ta se začne pačit, tečt, koker da je iz voska. (WTF? ) SANJAM! Pogledam vstran in nazaj njo - ona se umiri, okolica izgine. Ostane samo jogi sredi ničesar. Neki se zgodi, da zdrsnem dol (iz jogija) in obvisim iz njega. :o Gospodična me zagrabi za roko, vleče me nazaj, a sm pretežek. (Treba bo kako večerjo spustit... :mrgreen: ) V enem momentu se spet spomnem, da so to itak sanje. Spustim se in zalevitiram; ona mal v paniki, da bom padu, me še vedno drži in tokrat brez vsakega napora potegne gor.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[17.06.2006] Preveč prstov [LD]
« Reply #3 on: 19 November 2008, 11:06:18 »
[17.06.2006]
Preveč prstov :mrgreen:

Najprej se spomnem ene scene z volkovi (najbrž posledica filma, k sm ga pred spanjem pogledal... ).

Neke čudne okoliščine, k mi niso čist jasne. Kaj pa, če sanjam? Pogledam roko, štejem prste, ki se pred mojimi očmi spreminjajo (izginjajo, pojavljajo, prepletajo,...) Sanjam! No, potem me je pa spet ven streslo.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[19.06.2006] Living Funeral [LD]
« Reply #4 on: 19 November 2008, 11:08:24 »
[19.06.2006]
Living Funeral

Pridem(o) v nekakšn ogromn prostor. Polovica ga je napolnjenga z mizami in klopmi (zgleda koker kakšna jedilnica?), druga polovica pa z eno ogromno škatlo, razdeljeno na cca. kvadratn meter velke predale. Za eno od miz sedi starejši možak, ko pristopimo, se nas ful razveseli, češ: "Ste le prišli..." Ga potolažim, da "takih stvari se pač ne zamuja", nakar zlezem v en od tistih predalov, ki je napolnjen s kasetnim trakom. Neki iščem, brskam med trakovi po predalu. Čez čas grem do naslednjega, ki je napolnjen z disketami vseh barv, in še naprej iščem... (Gre tu za brskanje po spominih..? )

***
Od tu naprej se spomnim še neke frke z enim kolegom, k je spet pištolo potegnu...

***
Zbudil sm se ob 3:50 (10 min pred nastavljeno budilko 8) ), zapisal sanje, popapcal še en Brilliant Dreams in se spravu nazaj spat okol 4:15 - 4:20.

***

Doma, babičina garaža. Pripravlja se Living Funeral (to je koker pogreb, s to razliko, da je tist še živ. :lol: ) Pridem po cesti navzgor, folk se nabira, v garaži se že začenja dogajat. Grem v hišo, neki iščem. Vidim dedka v gatah in spodnji majci, ravno se oblači. WTF?!? Mi potegne, da je možak že od '97 mrtev, torej mora bit neki narobe! Sanje? Štejem prste - pet. Obrnem roko - spet pet... (?!?) :-\

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[21.06.2006] Ples demonov
« Reply #5 on: 19 November 2008, 11:14:27 »
No, za mano je ena čist podivjana noč...

[21.06.2006]
Ples demonov

Zaspal sm okol 22:00 - 22:30 in prva runda je trajala do 2:06. Seveda se po bujenju nism kej dost spomnu :-\, pak ni panike - če so se potem scene nadaljevale, nism tud čist nič zamudu... Torej... Bujenje ob 2:06, sprehod do WCja, po poti nazaj postanek v kuhni, čik, malo polistam po dnevniku, nardim par RCjev, pa še en BD in nazaj spat ob 2:25. Zarad vročine sm ostal odkrit.

3:55 zjutri:

Koker ena avtošola, mogoče izpitna vožnja - ful folka, k se pogovarjajo, v zraku je čutit neko napetost pol pa kr naenkrat nikjer nikogar... (Pol mi neki manjka... :-\ ) Od nekod prihajam, grem okrog hiše - bleda rumeno-bela fasada, okrog in okrog žičnata ograja, na njej pa polno vran in jastrebov, ki trgajo nekakšno sveže meso.
***
Grem proti hiši, na poti pred seboj vidim eno punčko
(drobižek, stara okrog 6, mogoče 7 let, blond laski, speti v kitke, okrogla lička, očala, v roki drži nekakšno plišasto igračko), ki stoji na vrhu hriba in zre nekam v prazno. Ustavim se ob njej, gledava proti vznožju. Ni mi jasno, kje so vsi prijatli , k so bli prej tam, pa pravi, da so že vsi šli. Meni seveda nič jasno, pogledam jo in vidim, da se njen obraz spači, posivi in oteče, zrastejo ji krila in mini-rožički, zareži se vame in odleti.
***
Pridem do hiše (avtošole), ves folk, ki je mel prej neke probleme, nato pa zginu, je spet tam, pogovarjajo se in smejijo. :-\ Sprašujem jih, kje so bli, ko sm jih iskal, pa nihče nič ne ve...
***
Pridem domov. Ura mora bit že kr pozna, zuni je tema. S cimrom in gospodično ga hengamo v moji sobi. V nekem momentu se odločim, da bom vseeno šel domov
(po mojem povezano s tistim, da so mi frendi po avtošoli pobegnli... ). O odločitvi seznanim gospodično in spravima se pakirat. Pobiram stvari okol postle, še neki je razmetano po sobi. Sklonim se, da bi pobral eno zadevo, k leži pod oknom, ko se dvignem, vidim tik pod oknom sobe parkiran nek avto, v njem sedi ena ženska. Predn se odpelje, me pogleda. Njen obraz, njen pogled - steklene, rdeče oči, zlovešč, že kr zlobn nasmeh... Zbudim se...

Zazeblo me je, zato sm reku gospodični, če mi odstopi mal kovtra. Neki zamomlja, zato začnem sam vlečt kovter spod nje in nase. Dvignem se, tud ona se predrami. Neki nama ni čist jasno. Začne mi "razlagat", da je ugotovila, kaj je pol postle (jogija); pri tem me za foro rine vedno bolj proti robu. Na koncu seveda padem dol, njo pa potegnem za sabo - obleži na meni. Ko oba ležima na tleh med jogijem in steno, začne neki trepljat po jogiju, pa po blazini,... potem se začne blazina premikat (koker zlagat na pol in nazaj, gor in dol). Neki leze proti nama; videt ni ničesar, samo vdiranje jogija pod težo "telesa" ; midva, zavita v kovter, se prestrašeno umikava nazaj, proti steni, kjer je omara s CDji; objeta, hlipama... No, potem sm se spet zbudu, ura je 3:55. Zapišem tele katastrofe, skoz mi grejo mravljinci po telesu, pulz mam daleč nad normalnim, na momente me zebe, pa me zakuha, pa spet zazebe... Je trajal do ene 4:15, da sm se pomiril, okol 4.30 sm zaspal nazaj...

Nekje outdoor. Terasasta stena, na vrh katere mormo prit... Na lokacijo se pripeljemo z avtomobili, busi,... potem se zberemo v nekakšni garderobi, kjer odložimo prtljago (nahrbtnike, torbe, opremo,...), nakar se lahki podamo plezat (v čem je fora, ne vem; nazajgrede: ) Še s parimi ljudmi se vzpenjamo po tej terasasti steni, na poti gremo mimo enga placa, kjer stojijo nekakšni šanki - za enim od njih ene tri bejbe, govorijo hrvaško :-\, v bližini gruča tipov (mišičasti, zabriti, na pogled kr malo podivjani), neki debatirajo. Mi plezamo naprej navzgor, nekomu se odkruši en kamen, ki pade na štant. Enmu od tipov se sname film, zažene se za nami, mi pa v beg. Itak takoj potegne gun, njegova bejba ga poskuša ustavit, pa jo mrtvo hladno ustreli , teče za nami. V paniki iščemo vodiča, ki je prej zaklenu garderobo, da pobašemo svoje stvari. Pritečemo do parkirišča, kjer se je prej kr trlo vozil, zdej pa sam še tu pa tam kako stoji; tud naši" busi so že šli. Panika, se zalaufamo proti garderobi, tam naletimo na vodiča, k je čist presenečen, kam se nam tolk mudi. Mi seveda nimamo časa, da bi mu litanije razlagali - vsak pobaše svoje in gasa. Zuni spet naletimo na tistga divjaka s puško. Pobegnemo mu v supermarket, kjer majo takoj na začetku, poleg vozičkov, razstavljene novoletne jelke in police, ki se šibijo pod težo raznega novoletnega kiča.

No, potem je pa budilka zapela... Še dobr... :-\

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[09.07.2006] Lucidna avantura [LD]
« Reply #6 on: 19 November 2008, 11:19:43 »
[09.07.2006]
Lucidna avantura

6:03
Vožnja z vlakom. Z enim (starejšim) možakom se pogovarjama
(men se zdi, da o sanjah; naknadno sem se spomnu na besedico "oneironavt(i)" :-\ ). Ko se začne vlak približevat postaji, začne upočasnjevat, midva prideva do vrat in gledava ven. Nekaj vagonov naprej iz premikajočega se vlaka izstopi ena ženska (vidu sem samo silhueto, glavo je mela zavito v ruto, v roki aktovka). Možak me pogleda in reče, da bo mogu tud on zdej počasi dol, ce hoče izkoristit zastonj vožnjo. Še on sestopi iz premikajočega se vlaka in izgine nekam za postajo, jst pa počakam, da se vlak ustavi, nakar zlezem v drug vagon.

***

Pridem na drug vagon, nekak me spominja na ureditev sedežev v busu. Ko vstopim, me neki folka
(navdušeno, z aplavzom) pozdravi, začne se debata. Nekdo (tisti, ki je ploskal) pravi, kako je to vredu, zdej, ko sta dva Drobniča. Nasmehne se ena luštna bjonda/bruneta z daljšimi lasmi, neki govori (men se zdi, da poskušava ugotovit, če sva v žlahti). Sedem na prazen sedež poleg ene bejbe; zgleda, da se neki uči; po rokah vlači list z nekakšnimi formulami - spomnim se, da je bil popisan z modro in rdečo (??).

***

8:08
V Mislinji, pri babici. Hodim po hiši, neki se dogaja, pa mi potegne: "Kaj pa, če sanjam?" Nardim RC, štejem prste =>
6-9, se prepletajo,... SANJAM!!! Čutim mravljince po telesu => "Zberi se!" Podrgnem roke, se pomirim. Kaj zdaj? Rad bi letel! Grem na balkon; ne zaupam si še čist, zato dol skočim previdno (koker se da tud v RL). Itak padem na travnik pred hišo...Neki časa se še trudim, nakar mi uspe! JUPIIII!!! LETIIIIM!!! Letim nad našim travnikom, obkrožim sosesko. Grem nazaj v hišo. Spet neki dogaja, nekdo me preganja. "Bežim" po hiši, skoz okence nad vrati, okrog kterih je polno enih črno - rdečih papig, skočim nekam ven in odletim. (mimogrede - spomnim se, da sem si to vse že zapisal v dnevnik, ki je bil zjutri prazen?? :-\ )

***

Prizor se zamenja. Nekakšna lopa / garaža / hlev. Eni modeli
(oblečeni v nodre delovne kombinezone, brez majic) me neki buzerirajo, mislim, da enega od njih udarim. Eden od njih mi pravi neki v stilu, da sem ga najebu, nakar se smejijo neki na to temo in drugi doda neki v stilu "...razen če znaš letet..." Spet smeh. Bežim pred njimi, pridem do tistega hleva, oni so tik za menoj. Pogledam roke, prsti spet migetajo - JUPIII, SANJAM!!! in WUUŠŠŠHHHH v zrak - modelom itak ni nič jasno... :mrgreen: :mrgreen:

***

Prizor se spet zamenja, spet se znajdem pri babici (?). Nekdo spi na postli v dedkovi spalnici, mislim, da sta na obisku še mamina starša, babi neki stoka, kolk nesramn
(hudobn? :-\ ) je nekdo, pripoveduje o neki krivici...

***

Nekje tekam naokol.
Pogledam roko, prsti so, pa jih ni... SANJAM! Ful gas in uživam v neverjetni hitrosti teka.

***

Enkrat si hočem neki zapisat v dnevnik. Vzamem kuli
(mislim, da sem ga v RL že zdavnaj zabrisal v smeti) in začnem pisat. Kuli mi začne kmalu nagajat (malo piše, pa neha, pa spet piše,...). Pomislim, da samo ne vidim čist OK, zato pišem naprej (češ - bom kasnej pobarval s svinčnikom in bral "udrtine"). Listam po dnevniku, strani so čist čudne (ko da so zmešane), en del teksta lahko preberem, pol enga ne, pa spet, pa spet ne,... Strani manjkajo vmes al pa so kr tko prazne, kr ene slikce,... Spet štejem prste, SANJAM!!!

***

9:50
Doma v sobi. Po moje nadaljujemo debato o kešu, "moje - tvoje"
(par dni nazaj smo se dejansko skregali neki na to temo...). Fotr leži na tleh, mati sedi na jogiju, jst sem na pol na tleh, na pol na jogiju. Bratec gleda risanko "Transformers" (al pa neki podobnega), TV je ful na glas. Starša mi neki govorita o nekem kešu, pa še o nečem. Meni ni nič jasno, zato ju vmes prekinjam z vprašanji, ker hočem vedet, kaj / o čem se sploh pogovarjamo. Izkaže se, da se itak spet pogovarjamo o mojem kešu (kolk ga mam, kam gre,...), pa jima razložim, da ga mam več kot dovolj (tokrat, ta mesec? ). Fotr enkrat vmes ven pade, da ne more ležat na tleh, pa ga vprašam, kako vezo ma to z mano in mojim kešem, pa pravi, da bota kupla en fotelj al pa kavč (za mojo sobo?!?), nakar prostor (užaljen???) zapusti. Mati mi pove, da se je na nekoga čakalo, da me bo peljal nekam (omenjalo se je "kontejnersko naselje") - koker neki pogledat / zrihtat (??). Mimogrede omeni še, da ma J. čez en teden rojstni dan, men pa ni nič jasno, zakaj omeni kratico, glede na to, da je brat v sobi, fotr pa jo je pred nedavnim zapustil. Ker vse skupi blazno slabo slišim, v enem momentu vstanem in grem ugasnit TV (mogoče monitor?), pri čemer zadevo potisnem s podstavka...

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[21.07.2006] Ogledalo
« Reply #7 on: 19 November 2008, 11:21:40 »
[21.07.2006]
Ogledalo

4:10
Sedim v sobi za mizo, ki stoji ob oknu. Okno je odprto, na polico je naložen cel kup dek, blazin,... Od zunaj na ta kup skoči muca, ki pritegne mojo pozornost. Ko vstanem in sežem proti njej, pobegne; ko sedem nazaj, se vrne. Enkrat jo presenetim, preden odskoči; sprva sicer otrpne, a se umiri in pocrklja pri meni.

7:16
Smo nekje, koker na morju; počitnice, mir, folk, ki mi je kul. Z eno prijateljico se neki pogovarjam o sanjah. Pravi mi, če ji bom prinesu pokazat, kar sem zapisal, pa ji obljubim, da ja, ampak prepisano
(pojasnim ji, da je zapis precej zmeden, ker ni istega občutka za čas).
Nekakšni vrtovi, ki jih uporabljamo za relaksacijo, učinice,... V eni vrtni uti so mize, stoli,... Zgleda ko učilnica, v kateri je polno folka, spredaj je moja tršica za angleščino iz OŠ, ki v pravilni angleščini najprej neki razlaga, potem pa najavi eno native speakerko, ki predavanje nadaljuje. Ne da se mi več poslušat, zato odidem na sprehod. Pridem do obale, se poženem v vodo. Do mene priplavajo štirje delfini, s katerimi odplavam en krog. :roll:
Ko se vrnem v predavalnico, pride za mano en model, nekakšen latino dečko, ki išče družbo. Odidem z njim, pridema do obale in se neki pogovarjama. Ko mu rečem mojster, mi pove neki v stilu: "Sem le ogledalo, ki odseva vse tisto, kar ti si. Upam, da boš nekoč tudi sebe prepoznal..."

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[26.07.2006] Lidija [LD]
« Reply #8 on: 19 November 2008, 11:26:11 »
[26.07.2006]
Lidija

6:18
Sem v Slovenj Gradcu. Nekakšen defekt, zaradi katerega mi potegne, da neki ni v redu. Preštejem prste in
potegne mi, da sanjam! Odletim do Mislinje, obiščem babico. Stojima na balkonu, klepetama, nakar zlezem na drugo stran ograje in se spustim. Babi mi pravi, naj pazim, da ne padem, pa se le nasmejim in ji pokažem trik – levitacijo. :mrgreen:

***

Na delovnem mestu, je ena pizdarija – nekontrolirano odtekanje informacij zaradi vdorov kr enga folka v interno omrežje,.... Izvajajo zaslišanje, na kterem uprava kliče vsakega zaposlenca na razgovor. Neke sledi privedejo do mene, ena od članic uprave me sprašuje, če vem, kaj se dogaja v RL, pa ji suvereno povem, da pojma nimam, ker ne gledam TV, ne poslušam radia itd. Pove mi, da naj bi šlo za nekakšen upor, nakar mi spet (!)
šine, da sanjam! :mrgreen: Stečem po hodniku in pridem do vrat, ko jih odprem, se znajdem v drugem hodniku, v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval. Grem po njem, pridem do vrat in ven, neki ni vredu – domača vas je nekak drugačna, zgleda porušena in požgana... Pogledam roko, ki me spominja na šapo – je temno modre barve in ma kremplje...Sanjam! Hodim naokrog, se razgledujem... Nekje med potjo se spomnim še na dihanje skoz zaprt nos – usta in nos prekrijem z roko in vdihnem. Zavoham rokavico – ni problema, torej sanjam! :mrgreen: Spomnim se na projekt – kje je moj vodnik?? Hodim naokrog, srečam neki folka, ki jih sprašujem, če je kdo od njih slučajno ta pravi. Nasproti mi pride blondinka v rdeči obleki. Tud njo vprašam, če je moja vodnica in ona prikima! YES!!! Pravi, da ji je ime Lidija. En čas se neki pogovarjama, nakar mi šine, da bi jo blo pametno vprašat, kako se napiše njeno ime – je Lidija, Lidia, Lidya,... Smeji se mi, a mi ne da konkretnega odgovora; vmes celo podvomim, da ji je res tako ime... :-\ Vmes večkrat preštejem prste, preverjam stvarnost. Mislim, da ji gre to na živce, pa ji povem, da je to edini način, da ostanem not.
Lidija me odpelje v nekakšno garažo / delavnico. Not priletim skoz okno; no, mogoče priletim ni čisto pravi izraz, pravzaprav nekako priskačem... :D V delavnici je en bel pitbul in še neki črnega, psu podobnega. :-\ V trenutku, ko se dotaknem tal, me eden od psov napade, a ga odbijem. Ko pogledam proti njemu, se spremeni v človeka. Lidija naju seznani, predstavi mi ga kot Mojzesa, Mousesa, Morpheusa (?), nato pa pristopi do njega in mu reče, če me lahko neki uči. Pripomni še, da je z menoj treba delat na izi, ker sem še na stopnji amebe.  :-\ Možakar kmalu po tem odide iz delavnice. Lidija gre za njim, neki se pogovarjata. Tud sam odidem ven, pred delavnico en kup folka. Zapletemo se v debato in povejo mi, da mam ful srečo, če me bo ta možakar res pripravljen učit. Eden od njih me vpraša, če pridem jutri ob desetih spet. Odgovorim mu, da ne morem nič obljubit, ker ne vem, če mi bo uspela lucidnost, vmes nakvasim še en kup neumnosti, med drugim tud, da bi prišel z veseljem, ker so mi kul... bitja. Takrat vsi v smeh, pridruži se nam še Lidija, ki pove, da v nobenem primeru ne bo šlo, ker sva že zmenjena / naročena nekje, omenja nekakšno dieto (??) :-\


V vsem tem silnem dogajanju in razburjenju se nisem spomnil, da bi jo vprašal za vrata sanjanja, zdi pa se mi, da nad našim projektom nekak ni bla navdušena; kadar koli sem projekt omenil, je namreč na brzino spremenila temo... :-\ Hmm...
Poleg vsega ostalega se spomnim še enega FA, ampak mi zjutri ni blo čist jasno kaj se je dogajalo, za kaj je šlo, mislim pa, da je preden sem vse skupi začel zapisovat, prišlo še do enega – kake pol minute sem se ukvarjal s prižiganjem lučke, ki ni in ni hotela zagoret, ko pa sem se s tem nehal ukvarjat in začel sanje zapisovat, sem jo brez problema prižgal. :-\
Ko sem se prebudil in vse tole zapisal (seveda v skrajno neurejeni obliki, ker so mi vtisi prihajali naprej precej nepovezani), sem mel fenomenalne občutke – mravljinci po celem telesu, navdušenje, skor evforija,... :D :mrgreen: :D

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[27.07.2006] Diktafon in "čigumi-efekt" [LD]
« Reply #9 on: 19 November 2008, 11:28:45 »
[27.07.2006]
Diktafon in "čigumi-efekt"

9:07
Nekje pri "45... Spomnil se bom preverit stvarnost..." to res nardim – preštejem prste; prvič 5. Obrnem roko –
7. Jupiii! Sanjam! Pridem izza ovinka hiše, pred menoj se odpre trg. Pomislim na Lidijo, iščem jo s pogledom. Pride za menoj, prešerno se smeji. Najprej me neki okara – kao, kako naporno je to – ven, not, ven, not,... (mislim, da govori o mojem vstopu v sanje?). Povem ji, da se pač trudim, da je to zaenkrat najboljše, kar mi rata. Smeji se mi. Vprašam jo, če mi bo pomagala, pa mi prikima. Ko hodima po trgu, jo opazujem – njen obraz se spreminja (??).

***

Gremo v eno garažo. Mislim, da sta z nama še moja draga in bivši cimer. Vem, da se ju moram znebit, ker sta le plod moje domišljije, a skušam bit vseeno uvideven. Garaža se konča z nekakšno kotlovnico, kjer najdem enga modela, ki ga vprašam, kje lahko parkiram. Pokaže mi en plac in jaz res tam parkiram. (??)

***

Mislim, da se z Lidijo peljeva iz te garaže. V avtu jo vprašam, kaj meni, če bi stvari, ki bi si jih rad zapomnil, posnel v sanjah na diktafon, pri čemer bi v RL imel diktafon prižgan – če bi dejansko govoril na glas. Nasmeji se mi, prikima
(?!? - v trenutku sem dobil kurjo kožo, mislim, da tudi v RL; bom stestiral, ko bom spet luciden; diktafon je itak zmeri pripravljen...)
Pridema do ene hiše, grema not. Zgleda koker porodnišnica – povsod so zibelke, not dojenčki. Ko stopim bližje, šele opazim, da neki ni čist vredu – najbližji dojenček ima na obrazu dva para oči in dva noska; naprej gledam ne... :-\ Njihov varuh pravi, da je to posledica nečesa, da gre za čigumi-efekt (?!?). Neki se zgodi, model skoči izza zibelke proti nama, midva pa na ulico.
Hodima po trgu
(po mojem tam, kjer sva se srečala). Naenkrat me zagrabi za roko in potegne po nekih stopnicah. Prostor, v katerega vstopima, me spominja na sodno dvorano – na eni strani mize, za katerimi sedi nek folk, nekako na sredini prostora ena miza in stol, v ozadju dvorane pa še nekaj stolov za goste. Sedem na sredini, govora je o nekem izpitu (takoj me zvije, ko pomislim na fax v RL :( ).

***

Spomnim se še, da sem neki testiral diktafon. Ko ga obračam naokol, opazim, da je števec na "030", medtem, ko je v RL na "000"; kaj je blo kej gor...? :-\ ;) :D

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[19.08.2006] Spet luciden! [LD]
« Reply #10 on: 19 November 2008, 11:30:39 »
[19.08.2006]
Spet luciden!

9:04
Ne vem, kaj že, da se spomnim in preštejem prste. Na eni strani 5, ko obrnem roko, 7,9,8.
Yes, spet sanjam! :D Hodim naokrog, iščem prijatla, a ga ne najdem. Poklopi mi, da ni čudno, da ga ni, če sem ga šele pred kratkim videl v RL! :-\ :lol:

***

Ena ulica, malo me spominja na Brilejevo
(tam sem živel do pred dobrim letom in pol). Neki nagajam eni bejbi. Ta me lovi po ozkih ulicah; gre za nekakšno igro, mislim, da sva se preganjala v nakupovalnih vozičkih.
Pridem do nekega jezera, polno je rac. Neki se čudim, nekje stopim preveč na rob in padem not. V trenutku sem do vratu v vodi, pomešani z blatom. Za moment me zagrabi panika, a se hitro zberem in pomirim ter nekako splezam ven.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[12.09.2006] Rezervni deli [LD]
« Reply #11 on: 19 November 2008, 11:33:07 »
[Torek, 12.09.2006]
Rezervni deli

4:38
Nekakšna gorska koča, kjer smo na počitnicah. Naenkrat pride do nekega zapleta - nekdo nas začne lovit, ker je v koči nekdo, ki je težko bolan in nas rabi za neke transplante / transplantacije?? Ker mi ni do tega, da bi me razkosali, iščem možnost za pobeg, ki se mi enkrat pojavi. Nekoga treščim po glavi z eno desko in se poženem v dir skozi gozd po hribu navzdol. Tečem, kolikor me noge nesejo; zaradi strmine mi zdrsuje in za oporo lovim vejevje in drevesa ob poti. Ko pridem v dolino, se potuhnem za drevo tik ob enem mostu. Kaže, da so za mano poslali pol vojske - ravno takrat, ko se skrivam, se mimo mene odpelje nekaj oboroženih motoristov in dva, mogoče trije avtomobili. V enem od avtomobilov sedijo štirje, na sovoznikovi strani ženska, ki ravno govori po telefonu ali walkie-talkie-ju. Najina pogleda se srečata in iz ustnic ji preberem "To je on! Skriva se za drevesom..." Avto, v katerem sedi, se ustavi, zadaj se ustavi še en motor in motorist razsedla. Poženem se iz skrivališča in se vržem v vodo pod seboj. Plavam do mostu, ki je v neposredni bližini in se zagrabim za nekakšne tramove, ki nosijo most. Ko se povzpnem gor, opazim, da se tu že skriva nekdo - azijec, ki spominja na Jackie Chan-a. V naslednjem trenutku pod most pride oborožen motorist. Moj so-ubežnik zagrabi cev puške in modela potegne v vodo, med njunim pretepom pa sam izkoristim priložnost in se spet poženem v dir.
Bežim čez tržnico, pred menoj živalski vrt. Ocenim, da se bom tu lahko skril, a se uštejem - zasledovalci so kmalu za menoj. Ker se živalski vrt zapira, v njem ni več veliko obiskovalcev, zato toliko boljše vidim zasledovalce. Pritečem do ene kletke, pri kateri se potka konča. Ker so mi še vedno za petami, splezam po ograji na kletko, nato pa skačem iz ene stranice ograje na drugo proti izhodu. Vmes se znajdem na ograji kletke nekakšne ogromne hijene, mogoče volka, ki me poskuša ugriznit, a tudi tej zveri ubežim.
Znajdem se na nekakšni tržnici. Povsod so štanti, kjer prodajajo sadje in zelenjavo, pečejo take in drugačne jedi,... Z mano so moj bratec, moja draga in njena sestrica. Ker smo lačni, se ustavimo pri štantu z nekakšnimi burgerji. Možakar prvo postreže bratca in gospodičnino sestrico, potem pridema na vrsto midva. V rokah držim bombetko in gledam, s čim bo možakar napolnil gospodičnino. Not ji da solato, sir in pomfri; rečem mu, naj mojo napolni enako. V tem trenutku opazim, da je gospodičnina sestrica nekam izginila. Iščem jo s pogledom in jo le hip zatem opazim, ko prihaja izza sosednjega štanta in veselo maže svoj hamburger. Pravi, da je govorila z nekom in mu povedala, da "Simpsoni (tako pravi nam??) se pa ne dajo..." Okregam jo, zakaj je mogla to govorit, ker nas bodo zdaj spet našli.
Potem sem se prebudil...

7:15
Spet se znajdem na ulici, na las podobni tisti iz prejšnjih sanj. Spet me nekdo zasleduje, tokrat se gre za nek denar. Z nekom bežima. Model skoči v jeep in mi veli, naj naredim isto, ker je za nama cela armada. Bežima skozi ozko ulico, za nama se slišijo streli. Spomnim se pogledat roko
:D – dvignem jo v zrak pred seboj in poskušam izostrit pogled. Prsti se mi prepletajo – SANJAM! ;D Tisti trenutek izginema z jeepom vred. Znajdem se na široki tržnici, malo me spominja na stari del Slovenj Gradca. Še vedno me nekdo lovi, zato bežim. Pred seboj vidim žensko silhueto – prepoznam mamo. Ko ji pridem v štric, me ogovori in povem ji, naj se ne pogovarja z menoj, ker me zasledujejo in se lahko s tem spravi v nevarnost. Pravi mi, v kaj sem se kaj spustil, jaz pa ji odgovorim, da je, kar je, ampak da ji zdaj res ne utegnem razlagat. Nato se spet poženem v dir, ker za nama zaslišim avtomobile, motorje in vpitje. Stečem v eno ulico, kjer se povzpnem na streho. Gledam navzdol in vidim, kako se pred menoj na ulici ustavi nekaj avtomobilov in par motorjev. Ljudje poskačejo ven (dol), puške uperijo proti meni in začnejo streljat. V enem momentu si rečem, da so to itak sanje in se obrnem vstran. Ko pogledam nazaj na ulico, avtomobilov in velike večine napadalcev ni več, ostane le še en motor, na katerega se pravkar vzpenjata dva človeka, ki prav tako odideta. Ko je zrak čist, se spustim iz strehe in vrnem proti trgu. Tam spet naletim na dva zasledovalca. Modela mi pravita, da sem dolžen en keš in spet se začne pregon. Čez čas se ustavim, pristopi mi tisti, ki ga navidez poznam in začnema se neki pogovarjat. Povem mu, da sem mu del denarja že nakazal, ostalo pa bom dal v dveh obrokih. Možakar se strinja in sežema si v roke, nato oba odideta.

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[20.09.2006] Rožič [LD]
« Reply #12 on: 19 November 2008, 11:35:25 »
[Sreda, 20.09.2006]
Rožič

Zbudil ob 3:03. Blabla, nato nazaj spat ob 3:27 (zaspal okrog 4ih; sem slišal pisk ure…). Pred tem se spomnim še občutka teže, mravljincev po telesu, odštevam se v sanje…

4:34
Hodim po eni potki po gozdu in se še vedno odštevam v sanje. Poklopi mi, da neki ni v redu, ko gledam eno drevo al kaj že (?), zato pogledam roko in preštejem prste – 5.
Obrnem, palec je vsaj trikrat širši ko običajno, preštejem do 5, prstom pa še vedno ni videt konca in kraja. :) :) :) SANJAM! ;D Vzpenjam se po nekakšni kamniti gozdni potki, vzorci in barve se po tleh pred menoj kar prelivajo. Drevesa porasla z mahom, slišim žuborenje potoka nekje čisto blizu. Povzpnem se na eno skalo in gledam naokrog. Za stopnico višje opazim dva (mala) človeka, ki se mi približujeta. Videt sta neki neprijetna, občutek mam, da me bota napadla in takrat opazim, da sta res oborožena z nekimi noži al neki podobnega.
Spomnim se, da itak sanjam; pogledam proč in nazaj proti njima in videt sta že bolj prijetna (brez nožev, manj gub, nasmejana,… :) ).

Potem se scena zamenja; znajdem se v Mislinji (?). Nekje, v eni hiši. Po mojem mamo spet eno debato o sanjah, se menimo, smejimo, blabla,… Naenkrat zvonec pri vratih. Nekdo gre pogledat, zuni je bratec. Objamem ga, ker se že dolgo nisma vidla (tudi dejansko), vesel sem, da ga vidim, a se hitro izkaže, da neki ni v redu. Mislim, da ga vprašam, kje je ostala familija in pove mi, da so zunaj, da me že čaka prevoz. Medtem, ko me pošteno stisne, doda še: "… v Vojnik, je že rezervirano!" Izdaja! :-\ Nekako mi uspe iztrgat se iz njegovega objema in poženem se v dir po hodniku proti zadnjemu izhodu (?). Ko pridem ven, se zaletim v fotra, ki ma v rokah neke vrečke, ki jih izpusti po tleh. Ko se vsebina razsuje po tleh, vidim, da je not neka hrana (moja popotnica?? – Hvala lepa!). Fotr se skloni in pobira stvari, vmes (mislim, da) govori neki o tem, da se gre za moje dobro? (Ne, hvala…). Na dovozu na avtobusni postaji me že čaka get-away avto (moj avto, prižgan; not sedita dva; polno je enih vrečk – moje stvari?). V avto se zbašem skoz okno in noge mi še vedno visijo ven, ko se že odpeljemo.
Scena se spet zamenja. Z mamo se znajdema nekje pri eni družini (se to navezuje na prejšnji del??) – prijazna gospodinja, tri hčerke (ena stara 11, mogoče 12 let; ena neki let starejša in tretja godna za ženitev ;D ; kje je glava družine, ne vem). Mislim, da se ravno pripravlja kosilo, zato gre pomagat v kuhinjo, jaz ostanem pri dekletih v dnevni sobi. Ta mlajša sedi na tleh in se z nečim igra, najstarejša pa srednji neki pomaga pri učenju – sedita za mizo; zvezki, knjige, kuli v rokah,… Najstarejša sedi na kolenih na vrtljivem stolu; enkrat opazim, da z nogo prižge radio (mojstrsko… :D ).
Potem kosilo. Družina posede za mizo. Sedim nasproti gospodinje, na moji desni mati. Gospa jo sprašuje, zakaj je tako zrihtana (na sebi ma oranžne hlače in oranžno majčko brez rokavov), pa mati pravi, da je iz službe in se ji še ni uspelo preoblečt (al kaj že…?). Gospa pribije neki v stilu: "A tako, fensi-šmensi za ven, doma pa…". Mati da glavo dol, neki zamomlja. Pojemo, na vrsto pride specialitetarožič s tuno. Že prej smo se o tem pogovarjali, a si nisem zapomnu, kaj to že je. Še enkrat mi razložijo, da je to neki podobnega kumari, le da je večje (?). Stric (?!?) na mizo prinese (še vroč) pratfon, na katerem je vsaj pol metra dolga, dobro ped široka, ploščata kumarica (kuhinjo napolni vonj po topli vloženi kumari :) ). Pladenj odloži na mizo, rožič prereže kot bi rezal ribo (pri strani) in ga odpre (kot da bi čistil ribo). Zadeva je z nečim (s tuno, seveda!) filana. Stric z nožem malo prerazporedi filo, jaz pa komentiram neki v stilu, da upam, da not ni mesa (??).

Potem sem se zbudil… Tole zapišem, enga skadim in nazaj spat ob 5:15. In ponovile so se celotne sanje!!!

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[05.10.2006] Živalske sanje [LD]
« Reply #13 on: 19 November 2008, 12:04:17 »
[Četrtek, 05.10.2006]
Živalske sanje

Zbudil ob 3:37. Prisoten intenziven občutek, ki mi ga spet ni uspelo razvit niti v asociacijo, kaj šele v spomin... :-\ Enega pokadim, opravim svoj nočni obhod in nazaj spat ob 4:05. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...

6:08
Zbudi me nekakšno ropotanje. Obsedim na postelji in vidim, da med menoj in gospodično ležita dve mački ?!? (ena črno-bela in druga črna). Naženem ju ven in vstanem, da spustim ruleto do konca dol in preprečim nadaljnje nenapovedane obiske. Skozi reže na ruleti zunaj vidim neko ogromno senco in oko, ki kuka noter . Zignoriram ga in se uležem nazaj. Hrup zunaj se nadaljuje in naenkrat začne nekaj tiščat ruleto navznoter (WTF?!?). Ruleta popusti in skoznjo se prebije slon z jezdecem na njem (!!!), za njim pa še dva mala slončka (?!?). Šokirano obsedim na postelji in se čudim, kaj za vraga se dogaja, med tem pa si jezdec postreže s pijačo iz hladilnika in mi nekaj razlaga, da potrebuje prostor za prespat, ker mu je moj sodelavec zasedel stanovanje (?!?). Med tem ta mala slončka odideta iz stanovanja in se prosto sprehajata po hiši. Hrup seveda zbudi lastnike, ki pridejo pogledat, kaj se dogaja. Otroka slončka navdušeno objemata in se igrata z njima.
Potem – ne vem, mislim, da sem se prebudil (FA). Obrnem se okrog, ležim na hrbtu in se čudim, kake neumnosti se mi sanjanjo. Naenkrat me kovter začne stiskat – kot da bi ga nekdo pod posteljo zategoval (??). Ko pritisk popusti, se znajdem na križišču pred picerijo Piccadili v Velenju. Itak mi ni nič jasno, kako je to možno, če se vendar jasno spomnim, da sem bil še hip pred tem v Ljubljani v svoji postelji. :-\
Zunaj je temna noč, cestna razsvetljava je slaba. Pomislim, da to morajo bit sanje!
Roko iztegnem predse in začnem štet prste, ki so popolnoma motni – SANJAM! ;D. Hodim proti križišču pri Rdeči dvorani in štejem prste. Pridem že na križišče, kjer (končno!) dela ena od cestnih luči. Še enkrat preštejem prste in jih naštejem 6, ko obrnem roko, pa opazim, da imam kožo rdečo in nagubano – kot da bi bil ožgan (?!?). Iz razmišljanja me predrami krik vrane in ko dvignem pogled, opazim senco v daljavi, ki se mi približuje. Še enkrat zakraka, nato pa se senca spremeni v nekaj večjega in začne padat proti tlom. Pomislim, da bi mi Lidija lahko pomagala (kaj že? – mogoče tole razložit?? :-\ ), zato na ves glas zavpijem njeno ime in se oziram naokrog, če jo bom kje zagledal. Nikjer ni žive duše, sence okoli mene pa so vse bolj in bolj goste, dušijo me... Še enkrat zavpijem "Lidijaaaa!!!" in prebudi me lasten krik (ki pa je – tako gospodična – ostal v meni :-\ :-\ :-\ ).

Enega pricinim, tole zapišem in nazaj spat ob 6:45. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...

8:00
Spet v Velenju (??), mogoče na Jezeru ali na trim stezi (narava, majhne hiške, ful folka,...). Dogaja se neka žurka. Sedimo ob ognju in se nekaj pogovarjamo
(mislim, da mi je tokrat uspel zavesten prehod v sanje, ker sem se ves čas zavedal :lol: 8) :lol: ). S Pepo in Cibono gremo na sprehod in po poti naletimo na rdeči Clio, ki ima odprta obojna vrata in pritljažnik, prav tako tudi stranska okenca zadaj. Vem, da sanjam (tega ne govorim naokrog... :lol: ), zato predlagam, da gremo en krog. Cibona si premisli, Pepa pa je takoj za akcijo in naložima se v avto. Ključi so seveda not, zato se brez problema odpeljema :D. Med potjo se neki pogovarjama in Pepa me neki resnega vpraša, jaz pa v smeh :). Ona je malo užaljena, zato se ji opravičim, pri sebi pa pomislim, če se le zaveda, da so to sanje (rečem si, da jo moram v RL vprašat, če se kaj spomni sanj... :) :) :) ).
Potem se scena nekako zamenja, mislim, da se vrnem v gozd (na neko jaso?). Spet neka žurka (postavljene so klopi in mize, povsod folk in ogenjčki,...). Spet se spomnim na Lidijo, ki jo začnem iskat. Pridem do ene skupine, ki jo sprašujem, če jo je kdo videl. Večina ljudi me čukasto gleda in odide, ostane le ena deklica, prislonjena na avto, ki se mi nasmiha. Pristopim do nje in jo vprašam, če je ona Lidija; prikima. :D
Padema v eno debato, mislim, da se pogovarjama o dream sign-ih, po katerih se lahko zavem in ob katerih me lahko not potegne (tako ona :-\ ); spet me nekam odpelje. En kup folka, sproščeni pogovori, smeh,...
Enkrat med debato odidemo v eno sobo, kjer posedemo po tleh; očitno nekaj čakamo, sodeč po izrazih na obrazih ljudi. Naenkrat se zasliši nek zvok, stene se na določenih delih posvetlijo (kasnej ugotovim, da se posvetlijo tam, kjer potekajo cevi – v zgornjem nadstropju je ena mamka
– tako moja družba – potegnila vodo). Folk naenkrat prasne v smeh, razbežijo se in čakajo na moj odziv. Tudi meni kaj kmalu potegne, da sem to že doživel (nekakšen sanjski deja vu :-\ ) – sranje iz zgornjega štuka bo prineslo dol in udarilo ven (?!?). Itak jo na brzino pocvirnam iz sobice in le hip za tem iz vseh lukenj bruhne blato. Zadnji hip pobegnem in se zvrnem čez nekoga, ki se od silnega krohotanja kar valja po tleh na hodniku :D :D. Vsi skupaj čez čas pokukamo nazaj noter in se čudimo, kaka svinjarija je povsod (asociacija na razno razne moje posrane sanje... :lol: ). Nato se vrnemo v gozd.
Sedimo ob ognju in klepetamo. Zvijem si en cigaret, Lidijo sprašujem, če mi lahko pove (pokaže?) kak način, kako povečat zavestnost v sanjah. "Končno eno pametno vprašanje," pripomni, nato pa mi pokaže – z jezikom se oblizuje po levi, pa po desni, naprej, nazaj, gor, dol,..., pri tem pa se pači in dela grimase (takoj dobim asociacijo na svetlobo in veter, ki nam ju je demonstriral Alan na delavnici :lol: ). Še sam poskusim in le hip zatem se vsi prisotni oblizujemo in veselo spakujemo :D.
Vmes zamenjamo še nekaj lokacij, nekje pozabim tobak. Povsod je polno smeti (spravljene na kupčke :-\ ) in med njimi iščem svoj zavojček (prepoznam ga po tem, da je v njem še en paket velikih rizel s strganim ovitkom in zavojček, v katerem je nekaj gandže in že narejenih filtrov). Vse premečem, povsod pogledam (enkrat celo zmotim parček, ki se žvali na tleh pod eno mizo :lol: - opravičim se jima in nadaljujem iskanje). Nekje naletim na kup smeti, v katerem opazim več evro bankovcev. Pomislim, da bi mi prav prišli, zato jih nekaj poberem in pospravim v torbo
(le kaj sem mislil...?!? :-\ ), nekdo pa mi pove, da nima smisla, ker jih itak ne bom mogel prinest na drugo stran. Odgovorim mu, da poskusit pač ni greh (yeah, right... :roll: ). On skomigne z rameni in odide. Čez čas se vrnem k skupini, ki še vedno sedi za omizjem in veselo kramlja. Ko prisedem, na mizi opazim še en zavojček tobaka, ki ga seveda preverim in ugotovim, da je ta pravi :D. Zadovoljno si zvijem cigaret in prisluhnem debati, ki se nadaljuje vse do svita...
Ob svitu družba začne odhajat. Sprašujem jih, kam gredo, pa pravijo, da prihaja njihov čas – odidejo na rob gozda, se obrnejo proti vzhajajočemu soncu in vsak od njih prevzame živalsko podobo, preden oleseni :-\ :-\ :-\ (spomnim se totema žabca, pande, volka in še nečesa – ta zadnji se, ko je že v svojem položaju, še enkrat obrne proti meni in mi nekaj reče, nato pogled spet usmeri proti soncu in ko ga obliznejo prvi žarki, do konca oleseni).

Ob (sanjskem) sončnem vzhodu sem se prebudil, se pretegnil kot star maček :D in se jim zahvalil, nato pa vse skupaj zapisal. :D :D :D

Offline Saso

  • Administrator
  • Hero Member
  • *****
  • Posts: 1453
[22.10.2006] Poškodovani muc [LD]
« Reply #14 on: 19 November 2008, 12:06:52 »
[Nedelja, 22.10.2006]
Poškodovani muc

Zbudil okrog 7:54. Spet prisoten intenziven občutek sanjanja, a na žalost nobenih konkretnih asociacij... :( Opravim svoj sprehod in ob 8:12 nazaj spat. Spet poskus WBTB z odštevanjem v sanje...

10:00
Nekje tečem, nekaj štejem. Naenkrat mi potegne, da sem se le hip pred tem še odšteval v sanje, torej sanjam! :D Pogledam roko in preštejem prste – 4,5. :-\ Obrnem in štejem še enkrat – 6, 8,... :) Ja, res so sanje! :D Pogledam okrog sebe in vidim gospodično. "Tole so sanje, a grema malo letet?" ji rečem in jo zagrabim za roko. Prikima in se nasmehne.
Stojima na nekem travniku, držima se za roke, ko pridema do nekakšnega roba – kot bi stala na robu nekakšnega senika. :-\ Odrinem se od podlage (tal?) in pogled se mi zamegli – slika se mi izostri, ko spet pristanem na tleh. Tečema naprej, mimo nekakšnih šotorov in prikolic. Ustavima se pri neki visoki prikolici, iz katere prihaja vonj po sveže pečenem kruhu. Da bi ga dosegel, se spet odženem od tal in se z rokami ulovim ene od višjih polic. Z levico se držim, med tem pa z desnico na slepo tipam po polici. Zagrabim sirovo štručko (mogoče celo dve) in nekaj kifeljčkov ter jih podam gospodični, ki vse skupaj spravi v torbo. Ko se spustim dol, jo vidim čepet ob prikolici in gledat nekam pod njo. Ko še sam počepnem, vidim, da je spodaj nekakšen črn muc, ki je videt zelo izmučen; zadnje noge ima povsem shirane, izgleda tudi omotičen. :-\ Ker bi mu rada pomagala, ga dama v nahrbtnik in odnesema s seboj.

Scena se zamenja – nekakšen hotel, hostel,... (?); objekt je v slabem stanju. :-\ Iščem svoj sanjski dnevnik, zato grem iz svoje sobe na obhod. Vem, da sem ga posodil (Smrkli ali Ciboni?), zato iščem njiju. Ko hodim po hostelu, ju nekje slišim. Pridem do dela stopnišča, kjer je glas najmočnejši in presenečeno ugotovim, da manjkajo stopnice! Treba bo it okrog...
Ko pridem dol in ju najdem, seveda najdem tudi svoj dnevnik. Nekaj brskam po njem in ugotovim, da manjkajo strani in da je nekdo pisal po njem (velike črke; po mojem Simonina pisava?). Padem ven, kako so lahko tako nesramne – jaz jim posodim svoje zapiske, one pa z njimi delajo tako nespoštljivo. :o Jezen sem, ko se derem na njih, me kar trokira, ko iščem besede. Potem grem v neko sobo, not je moja potovalka. Dnevnik odložim vanjo, skupaj pobiram boksarice, ki jih zlagam na en kup. Mimogrede se še preoblečem, potem grem nekam v neko predavalnico. Ne vem zakaj, a v trenutku je prisoten občutek, da gre za šolo sanjanja. :-\ Razgledam se naokrog, gledam, koga poznam. Cel kup je nepoznanih, mislim, da poznam samo Alenko (?).
Potem neka debata... Čez čas odidem. Spet tečem čez en travnik proti gozdu. Tečem mimo enega kamna, na katerem stoji TV, ob katerega se obregnem, da se nevarno zamaje. Za hip me spreleti misel, kako je možno, da je ta TV kar na sredi travnika – le kako lahko dela...? :-\
Pritečem v gozd, tečem mimo nekakšnega hribčka, na katerem stoji eno samo drevo in s kotičkom očesa med koreninami opazim nekakšno luknjo (je to prehod, ki ga je omenjal Alan? :-\ ). Spet pridem do tiste prikolice s kruhom; gospodična je še vedno tam, poskuša pomagat mačku. Ta stoji na majavih nogah in se opoteka v nestabilnih korakih. Potem se zvrne po tleh. Nekdo pravi, da temu mačku nima več smisla pomagat... :-\