Sanje se začnejo povsem “normalno”…

Na delovnem mestu pride do incidenta – nekontroliranega odtekanja informacij zaradi vdorov v interno omrežje. Izvajajo zaslišanje, uprava kliče vsakega zaposlenca na zagovor. Pridem na vrsto, H. me sprašuje, če vem, kaj se dogaja (v budnem življenju). Suvereno ji povem, da nimam pojma, ker ne gledam TV, ne poslušam radia in na splošno ne spremljam medijev. Pove mi, da naj bi šlo za nekakšen upor, informacija (ki z realnostjo nima nobene zveze), sproži ozaveščanje. Stečem po hodniku in pridem do vrat. Odprem jih in se znajdem v drugem hodniku, tokrat v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval. Prečkam hodnik, pridem do vrat in se odpravim ven.

 

Znajdem se v domači vasi in hitro ugotovim, da nekaj ni v redu. Okolica je drugačna, izgleda, kot da bi bila vas porušena in požgana. Zaradi “anomalije” pogledam roko in ugotovim, da izgleda kot šapa – temno modre barve je in ima kremplje. Sanjam! Hodim po vasi in se razgledujem naokrog. Med potjo se spomnim še na dihanje skozi zaprt nos. Usta in nos prekrijem z roko, istočasno s palcem in kazalcem stisnem nos ter vdihnem. Zavoham tekstil rokavice, torej lahko diham; še vedno sanjam. Spomnim se na projekt – kje je moj vodnik?

 

Hodim naokrog in srečam nekaj ljudi. Sprašujem jih, če je kdo od njih slučajno moj vodnik. Vsi me začudeno gledajo, odkimavajo. Nasproti mi pride blondinka v rdeči obleki. Tudi njo vprašam, če je moja vodnica, ona prikima. Predstavi se mi, zaklepetava se. Med pogovorom me prešine, da bi jo bilo pametno vprašati, kako se napiše njeno ime. Smeji se mi, a mi ne da konkretnega odgovora; vmes celo podvomim, da ji je res tako ime. Med pogovorom večkrat preštejem prste, preverjam stvarnost. Občutek imam, da ji gre to na živce. Pojasnim ji, da je to edini način, da “ostanem noter”.

 

L. me odpelje v nekakšno delavnico. V prostor priletim (ali bolje rečeno – priskačem kot odbijajoča se žoga) skozi okno. V delavnici vidim belega pitbull-a in še nekaj črnega, podobnega psu. V trenutku, ko se dotaknem tal, me eden od psov napade. Odbijem napad in pogledam, kje je zverina pristala, ta se med tem spremeni v človeka. L. naju seznani, predstavi mi ga kot M., nato pa pristopi do njega in mu reče, da me je pripeljala k njemu v uk. Pripomni še, da je z menoj treba delati “v rokavicah”, ker sem še na stopnji amebe. Možakar kmalu za tem odide iz delavnice. L. gre za njim, nekaj se pogovarjata.

 

Tudi sam odidem ven, pred delavnico naletim na skupino ljudi. Zapletemo se v debato in povejo mi, da imam veliko srečo, če me bo M. res pripravljen učiti. Eden od njih me vpraša, če pridem “jutri ob desetih” spet. Odgovorim mu, da ne morem ničesar obljubiti, ker ne vem, če se mi bo uspelo ozavestiti. V zadregi nakvasim še kup neumnosti, med drugim tudi, da bi prišel z veseljem, ker so mi kul … bitja. Moje blebetanje sproži naval smeha, med katerim se nam pridruži še L. in pove, da v nobenem primeru ne bo šlo, ker sva že dogovorjena. Omenja nekakšno “dieto”. …

Z L. sem se v času, odkar se ukvarjam z zavestnim sanjanjem, še večkrat srečal. Včasih jo poiščem, da bi od nje dobil kakšno informacijo, ob drugih priložnostih ona poišče mene in me odpelje na kraje in v globine Druge pozornosti, ki bi jih sam bistveno težje dosegel. Od najinega zadnjega srečanja je minilo že kar nekaj časa, kljub temu pa je dober občutek, da imam na drugi strani zaveznika, na katerega se lahko vedno zanesem.

The post Lucidni cilji v praksi – Iskanje vodnika appeared first on Umetnost Sanjanja.

S postavljanjem lucidnih ciljev znatno povečamo svoje možnosti za ozaveščanje, poleg tega pa posredno podaljšamo tudi čas, ki ga preživimo v sanjanju. Največja “napaka”, ki jo pogosto naredimo tudi izkušeni sanjalci, in ki se običajno konča z izgubo lucidnosti, je namreč ravno v tem, da nimamo v naprej pripravljenega načrta, kaj želimo početi, doseči. Ko se ozavestimo v sanjah, običajno (predvsem pa v zgodnjih fazah) razpolagamo z zelo omejeno količino energije, ki se še hitreje razprši in razgubi, če naš namen ni definiran v naprej.

Postavljanje lucidnih ciljev ima tri ključne funkcije:

1. deluje kot motivator – imamo željo, ki jo želimo uresničiti,

2. poveča naše možnosti za ozaveščanje in

3. deluje kot “usmerjevalnik” – energijo, s katero razpolagamo ob ozaveščanju, usmerimo v neko točno določeno aktivnost, s tem pa preprečimo njeno razprševanje in posledično izgubljanje.

Pri postavljanju ciljev v sanjanju smo resnično neomejeni, saj tu veljajo drugačne zakonitosti, kot v vsakdanji, fizični realnosti. Eden od prvih ciljev, ki si ga sanjalci pogosto zastavijo, je na primer iskanje rok – manever, ki ga je v svojih delih predstavil Carlos Castaneda. Čeprav gre v tem primeru za povsem konkreten cilj, pa je bolj pomemben sam namen manevra – to je, da sanjalec v sanjanju izvede aktivnost, ki si jo je zastavil v budnosti. Iskanje rok ima namreč praktično prednost – roke so del našega telesa in so zato vedno na voljo, potrebujemo le še nekaj vaje, da jih najdemo tudi v sanjanju. Alternativa temu manevru je sanjski totem – osebni predmet, ki ga imamo ves čas pri sebi in ga povezujemo s sanjanjem ter ga uporabljamo za testiranje resničnosti. Najbolj poznan primer sanjskega totema je vrtavka iz filma Inception, seveda pa je sanjski totem lahko karkoli, kar na nas deluje kot sprožilec, na podlagi katerega (oziroma s pomočjo katerega) preverimo, če v nekem trenutku sanjamo.

Ideje za naše sanjalske podvige lahko črpamo iz različnih virov – iz vsakdanjega življenja ali domišljije, iz preteklih sanj, iz filmov, knjig ali pa iz spletnih strani in skupnosti. Ko začnemo razmišljati o tem, kaj želimo početi v sanjanju, se spisek želja hitro podaljšuje. Skozi večletno prakso sem ugotovil, da se najbolj obnese, če v nekem trenutku izberem le en cilj ter mu dosledno sledim, dokler ga ne dosežem, šele potem pa nadaljujem z naslednjim ciljem iz seznama. Če imamo namreč preveč različnih ciljev, se spet lahko zgodi, da se ob ozaveščanju izgubimo v izbiranju in posledično pademo v tok sanjske zgodbe, ki nam odnese zavedanje.

V nadaljevanju navajam nekaj predlogov, ki so mi predstavljali zanimiv sanjalski izziv:

• v sanjah poiščimo svoje roke (ali svoj sanjski totem),
• oglejmo si svoje speče telo,
• sprehodimo se skozi trdno snov (vrata, steno, okno,…),
• poskusimo leteti,
• spremenimo spol,
• prevzemimo živalsko obliko,
• poiščimo svojega (duhovnega) vodnika,
• poiščimo pokojnega sorodnika in ga vprašajmo, kakšno sporočilo ima za nas,
• poiščimo odgovor na vprašanje ali razrešimo dilemo, s katero se soočamo v vsakdanjem življenju,
• soočimo se s svojim strahom,
• …

Predlagam, da si za začetek postavljate čim bolj preproste, lažje dosegljive cilje. Ko jih boste dosegli, boste pridobili samozavest, da je v sanjanju res vse mogoče in dodatno motivacijo, s katero boste lažje nadaljevali tudi z bolj kompleksnimi manevri, ki zahtevajo več prakse in energije. V naslednjem prispevku se bom nekoliko bolj podrobno dotaknil svojih konkretnih izkušenj pri doseganju sanjalskih ciljev, do takrat pa vas vabim, da si naredite svoj seznam (in ga po želji delite v komentarjih).

The post Lucidni cilji appeared first on Umetnost Sanjanja.