![\"portal](\"https:\/\/dream-explorer.com\/sanjanje\/wp-content\/uploads\/portal-224x300.jpg\")
<\/p>\nVpra\u0161anje, kaj sploh so \u201csanje\u201d, vse do dandanes \u0161e vedno nima konkretnega odgovora, obstajajo pa \u0161tevilne razli\u010dne teorije in razlage. Psihologi na primer pravijo, da so \u201cmentalni konstrukt\u201d, ki ga ustvarja na\u0161 um in ki nam pomaga \u201cpredelati\u201d stvari, s katerimi se ukvarjamo \u010dez dan. Na drugem bregu so razlage mistikov, okultistov in ne nazadnje tudi \u0161amanov, ki verjamejo, da so sanje pravzaprav \u201cresni\u010den prostor\u201d \u2013 \u201cdruge realnosti\u201d (ali pa vsaj \u201cprehodi\u201d, ki vanje vodijo). Resnica je najverjetneje nekje vmes, kljub temu pa sem osebno bolj na strani slednjih, ker tudi moje izku\u0161nje ka\u017eejo, da lahko skozi sanje po\u010dnemo in dose\u017eemo neverjetne stvari.<\/p>\n
<\/p>\n
Kadar govorim o Drugi pozornosti, obi\u010dajno govorim o enem od dveh vidikov:<\/p>\n
1. O \u201craz\u0161irjenem\u201d na\u010dinu zaznavanja<\/strong> sveta okoli nas.<\/p>\n Pred leti so v Sloveniji potekale konference, na katerih so doma\u010di in tuji predavatelji spregovorili o najrazli\u010dnej\u0161ih tematikah o spremenjenih stanjih zavesti in na\u010dinih vstopanja vanje. Eden od predavateljev je predstavil zanimivo perspektivo glede \u201cresni\u010dnosti\u201d in \u201czaznavanja\u201d. Povedal je, da je na\u0161a vsakdanja, fizi\u010dna realnost pravzaprav vibracija, frekvenca, ki jo kreiramo in hkrati zaznavamo s svojimi \u010dutili. \u010clove\u0161ko telo je primerjal z radijskim sprejemnikom in pojasnil, da je na\u0161a zaznava \u201crealnosti\u201d odvisna od tega, na katero frekvenco smo \u201cnaravnani\u201d. Druge realnosti torej obstajajo povsod okoli nas in so pravzaprav svetovi, ki vibrirajo na druga\u010dni frekvenci od na\u0161e vsakdanje realnosti. Vanje lahko vstopamo tako, da se \u201cuglasimo\u201d na njihovo vibracijo.<\/p>\n 2. O \u201cprostoru\u201d<\/strong>, do katerega dostopamo v spremenjenem stanju zavesti (na primer skozi sanje, izventelesne izku\u0161nje, meditacijo in podobno).<\/p>\n Druga pozornost je torej \u201cprostor\u201d, kamor zahajamo, kadar v fizi\u010dni realnosti zaspimo. \u010ceprav se na prvi pogled zdi, da se na\u0161e sanje odvijajo na ne\u0161tetih \u201cnaklju\u010dnih\u201d lokacijah, ki so lahko povezane z na\u0161im vsakdanjim \u017eivljenjem ali pa popolnoma abstraktne, pa to ne dr\u017ei povsem. Ko namre\u010d preusmerimo pozornost iz sanjske vsebine na prostor, slej ali prej ugotovim, da se sanje pogosto dogajajo na istih krajih in nadalje, da je tudi teh omejeno \u0161tevilo. Ob\u010dutek \u201c\u0161tevil\u010dnosti\u201d lahko pripi\u0161emo tudi eni od karakteristik Druge pozornosti \u2013 nezveznosti<\/em>.<\/p>\n Sanjamo lahko na primer, da smo v razredu in re\u0161ujemo test, na katerega nismo prav dobro pripravljeni. Ozremo se skozi okno, da bi zbrali misli in se \u017ee naslednji hip znajdemo na pomolu ob morju, kjer opazujemo otroke, ki se brezskrbno igrajo. \u017doga prileti proti nam in takrat ugotovimo, da smo pravzaprav na nogometni tekmi…<\/p>\n Opisani primer prikazuje obi\u010dajno spreminjanje sanjske vsebine (kadar imamo premalo razvito pozornost sanjanja<\/em>), hkrati pa nakazuje tudi mo\u017enost, ki jo imamo sanjalci za premikanje po Drugi pozornosti \u2013 uporabo tranzitov<\/strong>, s pomo\u010djo katerih lahko v trenutku premostimo prakti\u010dno neskon\u010dne razdalje.<\/p>\n To seveda ne pomeni, da se v sanjanju ne moremo premikati zvezno od to\u010dke A do to\u010dke B, ampak predstavlja le eno od mo\u017enosti, ki jih imamo na voljo. Po Drugi pozornosti lahko potujemo tudi na \u0161tevilne druge na\u010dine \u2013 skozi portale, z vetrom\u00a0in ne nazadnje tudi z letenjem, saj gravitacija tam deluje druga\u010de, kot v fizi\u010dni realnosti.<\/p>\n \u201c… Padam; roke imam iztegnjene pred seboj in takrat jih \u201czagledam\u201d \u2013 pre\u0161tejem prste, ki se prepletajo in zavem se, da sanjam. \u201cProsti pad\u201d spremenim v let, telo zvijem navzgor in poletim proti nebu. Stvari pod menoj postajajo vse manj\u0161e in manj\u0161e, zato se odlo\u010dim, da se bom spustil ni\u017eje, da lahko u\u017eivam v razgledu. Z nekaj napora telo res obrnem proti zemlji in ko \u017ee vidim drevje pod seboj, nekaj zamo\u010dim in za\u010dnem spet padati. Pristanem v postelji v hotelski sobi in se prebudim. …\u201d<\/p>\n<\/blockquote>\n \u010ceprav se sanjski prostor zdi \u201cfiksen<\/em>\u201d (kot je fiksna fizi\u010dna realnost), pa temu ni \u010disto tako. Kot sem omenil \u017ee v prej\u0161njem prispevku, v Drugi pozornosti veljajo druga\u010dne zakonitosti, ki so pogosto pogojene z na\u0161imi pri\u010dakovanji. Z nekaj prakse lahko te zakonitosti prav tako izkoristimo za hitrej\u0161e, nadzorovane premike po Drugi pozornosti:<\/p>\n \u201c… Prite\u010dem do \u201cslepe ulice\u201d \u2013 okrog in okrog stene, nobenih vrat ali drugega izhoda. Ker vem, da sanjam, pospe\u0161im korak in se z iztegnjenimi rokami in glavo naprej po\u017eenem v steno, kot bi na glavo skakal v vodo. Steno brez problema \u201cprebijem\u201d in \u017ee naslednji hip stojim na nekak\u0161nem balkonu. Zasledovalcev ni ve\u010d za mano, zato se ustavim in se razgledam naokrog, da bi ugotovil, kje sem. Iz balkona naravnost pred sabo vidim gol, neporasel hrib, ob\u010dutek imam, da je nekje bolj desno najverjetneje mesto. …\u201d<\/p>\n<\/blockquote>\n … ali pa za izvajanje kak\u0161ne druge \u201cvragolije\u201d:<\/p>\n \u201c… Odlo\u010dim se, da bom poskusil hoditi po steni (pravokotno na tla). Postavim se ob steno in razmi\u0161ljam, kako naj \u201czakorakam\u201d nanjo. Sprva imam nekaj pomislekov, ki jih od\u017eenem z gotovostjo, da se to v sanjah da, potem dvignem desno nogo na steno. Za njo nekoliko previdno potegnem \u0161e levo in \u017ee naslednji hip trdno, z obema nogama stojim na steni. Ob\u010dutek je nekoliko nenavaden, verjetno zaradi moje \u201cperspektive\u201d v prostoru \u2013 pohi\u0161tvo in vse ostalo je namre\u010d za mano oziroma pod mano. Naredim par korakov proti stropu, potem se neham \u201cafnati\u201d in se spustim na tla. …\u201d<\/p>\n<\/blockquote>\n \u010ceprav so stvari, ki jih (lahko) po\u010dnemo v sanjanju, pogosto na meji (ne)mogo\u010dega (ali pa \u017ee globoko preko), pa so same izku\u0161nje neprecenljive, saj nam pomagajo razumeti in obvladovati na\u0161o percepcijo; tako v sanjanju, kot tudi v fizi\u010dni realnosti.<\/p>\n Tokratni prispevek bom zaklju\u010dil s citatom iz knjige \u201cDruga resni\u010dnost<\/strong>\u201d (Castaneda, 1971):<\/p>\n \u201cSleherna stvar, ki jo vidi\u0161 v sanjah, spremeni obliko tisti hip, ko vanjo pogleda\u0161. … Zato pri urejanju sanj ne gre le za to, da v stvari gleda\u0161, temve\u010d tudi za to, da njihovo sliko obdr\u017ei\u0161 pred o\u010dmi. Sanjanje obvlada\u0161 \u0161ele takrat, ko ti uspe izostriti pogled na karkoli. Potem ni ve\u010d razlo\u010dka med tistim, kar po\u010dne\u0161 med spanjem in med tistim, kar po\u010dne\u0161 v budnosti.\u201d<\/p>\n<\/blockquote>\n Preberite tudi:<\/p>\n Fizika Druge pozornosti, 1. del: Prehod\u00a0v nefizi\u010dni svet<\/a><\/p>\n Fizika Druge pozornosti, 2. del: Sanjsko telo<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vpra\u0161anje, kaj sploh so \u201csanje\u201d, vse do dandanes \u0161e vedno nima konkretnega odgovora, obstajajo pa \u0161tevilne razli\u010dne teorije in razlage. Psihologi na primer pravijo, da so \u201cmentalni konstrukt\u201d, ki ga ustvarja na\u0161 um in ki nam pomaga \u201cpredelati\u201d stvari, s…\n
\n
\n
\n
Read more<\/a><\/p>\n