![\"levitate\"](\"http:\/\/dream-explorer.com\/sanjanje\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/levitate-300x174.jpg\")
<\/p>\n… ali Kje se za\u010dne \u201cResni\u010dnost\u201d?<\/p>\n
Sanjanje je v\u010dasih nadvse nenavadna izku\u0161nja. Stvari, ki jih do\u017eivljamo, so lahko tako resni\u010dne, da je nemogo\u010de z gotovostjo trditi, \u010de se nam vse skupaj dejansko dogaja, ali pa mogo\u010de vendarle \u0161e vedno spimo in sanjamo svet okoli sebe. \u0160e bolj nenavadno pa je, kadar sanjamo sanje v sanjah…<\/p>\n
<\/p>\n
\nPrebudim se in v roke vzamem telefon, da bi pogledal, koliko je ura. Nekaj ni prav \u2013 telefona ni na no\u010dni omarici, ki stoji poleg \u201cnarobe\u201d obrnjene postelje. Med tem, ko se obra\u010dam okoli in tipam, kam sem ga vtaknil, prebudim Katjo. Na hitro ji razlo\u017eim, zakaj rogovilim naokrog. Pridru\u017ei se mi pri iskanju, telefon kmalu najdeva med rjuhami. Odprem ga in vidim, da je zaslon \u201crazlit\u201d, telefon pa polomljen. \u010cudim se, kaj, za vraga, se je zgodilo, in \u017ee premi\u0161ljujem, da bom v slu\u017ebi moral zaprositi za zamenjavo. Katja odide na strani\u0161\u010de. Ko se vrne, ravno \u201csestavim\u201d nekak\u0161no ohi\u0161je, ki telefon za nekajkrat pove\u010da.<\/p>\n
<\/p>\n
Takrat zasli\u0161im glasbo. Premi\u0161ljujem, od kod prihaja. Med tem se komad zaklju\u010di, Katja pa spet odide iz sobe. Ko se vrne, igra drug komad. Okregam jo, kaj se gre, da sredi no\u010di dela tak hrup; zbudila bo lastnike. Kmalu res zasli\u0161iva glasove na hodniku, nedolgo za tem na vrata potrka Zoran. Pravi, da mora govoriti z nama in naju prosi, \u010de lahko greva z njim. Pridemo v kuhinjo in sedemo, Zoran za\u010dne z zadrego govoriti o tem, da je dobil pomemben posel in da bo v roku \u0161estih mesecev potreboval najino sobo za poslovni prostor.<\/p>\n
<\/p>\n
Da bi prekinil more\u010do ti\u0161ino, mu \u010destitam za posel, potem pa mu re\u010dem, da ni problema. Med tem, ko se obrnem proti Katji in ugotovim, da problem \u201cje\u201d (izpit in diploma v kratkem, zdaj pa \u0161e iskanje stanovanja), pridejo v sobo \u0161e Zoranova \u017eena in trije fantje, ki naredijo cel \u017eiv-\u017eav. Kmalu zatem se zahvaliva, da so naju obvestili, nato pa se odpraviva proti vratom. Preden odideva, pogledam na uro na kuhinjski steni, da bi videl, koliko je sploh ura. Opazim, da tam visi ve\u010d ur in da vsaka ka\u017ee druga\u010den \u010das. Zoran mi pomaga iz zagate in pove, da je pet. Zahvalim se, nato se poslovim, napotiva se nazaj proti stanovanju.<\/p>\n
<\/p>\n
Potem se prebudim. V sobi je \u0161e vedno tema, zato se\u017eem po lu\u010dki, da bi zapisal sanje. Ko jo posku\u0161am pri\u017egat, ugotovim, da ne dela. Spomnim se, da ima pod dolo\u010denim kotom kratek stik in ne gori, zato jo obra\u010dam na vse mo\u017ene na\u010dine, a mi je ne uspe pri\u017egat. Potem me pre\u0161ine, da se to v sanjah rado zgodi. Roko iztegnem pred sebe in ko pogledam v dlan, mi niti prstov ni potrebno \u0161teti; ko\u017ea med prstancem in sredincem je \u201cpredolga\u201d \u2013 SANJAM! Na hitro si posku\u0161am izmislit, kaj bi po\u010del. Ni\u010d pametnega mi ne pade na pamet, zato oble\u017eim v postelji. Naenkrat me preplavi nekak\u0161na \u201cvizija\u201d \u2013 s Katjo stojiva pri bankomatu, pripoveduje mi o prigodi, ki se je zgodila njenemu o\u010detu.<\/p>\n
<\/p>\n
Potem se prebudim. Sedem na posteljo, da bi zapisal sanje. Ko pogledam proti vratom, opazim, da je ruleta dvignjena. Med tem, ko se \u010dudim, kako je to mogo\u010de, mi klikne, da \u0161e vedno sanjam!<\/p>\n
<\/p>\n
Spet se prebudim. Ko se premaknem, da bi pobral lu\u010dko in zapisal sanje, zbudim Katjo. Ta se opre na komolce in mi za\u010dne nekaj govorit. Poslu\u0161am jo in jo gledam v obraz; takrat opazim, da ima usta \u201czarasla\u201d skupaj \u2013 \u0161e zmeraj sanjam!!<\/p>\n
<\/p>\n
In spet se zbudim. Ho\u010dem sesti, da bi napisal sanje, a se ne morem premakniti. Pomislim, da imam mogo\u010de spalno paralizo. Nekaj \u010dasa po\u010dakam in kmalu se mi res za\u010dne vra\u010dati ob\u010dutek telesa. Uspe mi premakniti roko in takrat opazim, da je prstov preve\u010d. Sanjam!<\/p>\n
<\/p>\n
Spet me \u201cvr\u017ee ven\u201d. Od prej\u0161njega FA-ja sem \u0161e vedno nekoliko \u201czvit\u201d. Le\u017eim na hrbtu in se posku\u0161am zravnat, med tem pa se zbudi Katja. Ko me vidi vsega \u201cnakrivljenega\u201d, me spra\u0161uje, \u010de bi se rad \u201czale\u017eal\u201d in povem ji, da je tako ali tako vseeno, ker \u0161e vedno sanjam.<\/p>\n
<\/p>\n
Potem se prebudim. Le\u017eim na hrbtu; ko se sku\u0161am premaknit, ugotovim, da \u0161e vedno ne gre. Ugotoviti posku\u0161am, ali sem sploh \u017ee buden in takrat se spomnim na nosni RC. Zami\u017eim na eno oko in posku\u0161am videti konico nosu. Sprva jo res vidim, potem pa se mi zaznavanje nosu naenkrat \u201cprestavi\u201d \u2013 zazdi se mi, da gledam v svoj nos od spodaj navzgor. To se mi zdi nemogo\u010de, razen, \u010de… SANJAM!?! Nekaj \u010dasa strmim v oran\u017eno-rde\u010do notranjost svojega nosu, nato pa se slika, ki jo vidim, za\u010dne spreminjat. Pred o\u010dmi se mi pojavi nekak\u0161en rde\u010d, precej stra\u0161ljiv (demonski?) obraz. Re\u010dem si, da tja no\u010dem iti. Odprem o\u010di in slika za trenutek izgine. Zaprem jih nazaj in takrat se spet pojavi; tokrat izgleda \u0161e bolj groze\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
Potem odprem o\u010di. Okoli mene je tema, zato najprej pomislim, da \u0161e vedno sanjam. Poskusim se premaknit in ko ugotovim, da gre, iztegnem roko proti lu\u010dki na mizi. Poberem jo in jo brez problema pri\u017egem. Ko sedem na posteljo, za vsak primer naredim \u0161e RC s \u0161tetjem prstov in ko si tretji\u010d potrdim, da sem res v prvi pozornosti, se lotim zapisovanja tele \u201cbizarne\u201d epizode.<\/p>\n<\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
… ali Kje se za\u010dne \u201cResni\u010dnost\u201d? Sanjanje je v\u010dasih nadvse nenavadna izku\u0161nja. Stvari, ki jih do\u017eivljamo, so lahko tako resni\u010dne, da je nemogo\u010de z gotovostjo trditi, \u010de se nam vse skupaj dejansko dogaja, ali pa mogo\u010de vendarle \u0161e vedno spimo…
Read more<\/a><\/p>\n