Umetnost Sanjanja
SALON => Območje Somraka => Topic started by: Saso on 19 November 2008, 10:56:52
-
[16.08.2005]
Bistvo je očem nevidno...
Sanjalo se mi je o nekakšni stari graščini na osamljeni posesti - naokoli visoka ograja, stara, zoglenela, gola drevesa. Ko sem odrinil visoka vrata in vstopil, se je pred mano odprla ogromna dvorana, polna pajčevin in starega (starinskega) pohištva. Seveda obvezno raziskovanje, nakar sem nekaj slišal. Grem za zvokom in vidim nekoga, ki mi skuša pobegniti. Ko ga ulovim, ugotovim, da je "lastnik" te podrtije, izgleda kot nekakšen puščavnik. Vzame me za vajenca in spomnim se, da mi v nekem trenutku razlaga nekaj o tem, kakšna iluzija da je svet, da so stvari take, kakršne jih želimo videt ali nekaj podobnega, potem pa mi omogoči "resničen" pogled. Ko v pravljici/risanki barve oživijo, čez sobo se pomakne rumena svetloba, ki očisti vse, česar se dotakne - pohištvo spet dobi svoj lesk, prostor oživi in naenkrat je polno ljudi.
Spomnim se, da mi je povedal še nekaj stvari, a sem jih pozabil, ker sem se prehitro prebudil.
No, potem sem bil nekaj časa njegov pomočnik, on pa me je učil. In enkrat sem hotel nekoga pripeljat, mu pokazat to "čudo", pa se je itak izjalovilo - kmalu potem, ko je videl(a) stvari nepopačene, je o tem nekomu pripovedoval(a) in seveda so prišli ljudje in vse razbili, mojega mentorja pa raztrgali na kose. Pokleknik sem ob njegovi glavi, kosti udov so ležale ves naokoli, in res mi je bilo hudo, da se je zgodilo, kar se pač je. In spomnim se, da mi je solza kanila na njegovo čelo in takrat so se udi začeli ponovno sestavljati skupaj, meso je prerastlo kosti in naenkrat je stal pred menoj v prvotni obliki. Nekaj mi je še rekel, nato pa skupaj z graščino in vsem okoli nje izginil.
Tele sanje so sicer že malo stare, ampako mi še zmeraj ne dajo miru... >:( Se spomnim, da mi je model povedal ene dve al pa tri stvari; naprej se spomnim, da sem si jih "ponavljal celo noč", zjutraj se pa več nisem spomnil, za kaj se je šlo... :'(
-
[Četrtek, 25.05.2006]
Sprememba spola
Ni za tiste s slabim želodcem! :twisted:
Jst in ena bejba, sedima v travi na tleh in neki gledama. Ona vidi neko žival (miška, veverica,...? nek glodalec v glavnem), takoj zatem pa še malo mucko. Ful luštno, ful cart... :roll: (kaj pa zdej? :-\ ) Grem do bližnje gostilne (izkaže se, da gre za slaščičarno), v njej za pultom dva možakarja, slaščičarja. Rečem, če lahk dobim eno šalčko mleka pa mal drobtin - da sva pač našla mlado mucko pa mlado še neki (?) in da ju boma odnesla domov. Slaščičar mi da šalčko mleka pa iz vitrine (med torticami in ostalimi slaščicami) nabere neki drobirja in mi da na krožniček.
Potem se scena zamejna.
Nekje, indoor. Pridema še z eno osebo v nek drug prostor, kjer je najbolj očitn kos pohištva nekakšn regal (lesen, 3-4 predali, na zgornjem delu sta tik pod vrhom dva "gumba", s kterima se zgornji predal odpre navzdol, da nastane koker "polica"). Oseba, k je z mano, počepne na tla in se neki pritožuje, češ: "Lej, vse so zjeb*li!" (na tleh neki koker dva gumba in ena žička :-\ )
Pol se spomnem še enga izleta (kje, zakaj - nimam pojma!), pa po moje se je neki dogajalo še doma (pri babici) - pred vhodom, pred / v garaži,... - tega se zdej, ko tipkam, več nism spomnu; še dobr, da sm si takoj zjutri zapisal... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/_boogie.gif) Zbudu sm se po tistem, ko je slaščičar skup spravu drobtinice v vitrini in mi dal krožniček in šalčko mleka. Ura je bla 5.00, mogoče 5.01, sm mislu, da me bo raznelso. Šibam na WC, nazaj do sobe, zapišem sanje, skadim en čik, pa nazaj spat. Sm neki razmišlju o WBTB pa parkrat sm si še reku "LUCIDN", predn sm zaspal nazaj...
Nekje, koker en javn WC, posrano, ko da je res enga razneslo, še nek folk, k kr neki teži... (wtf? :-\ ) Jst v kabini, matram se, ko da sm jst na vrsti, da explodiram. :o Gledam okol, kaka svinjarija, nakar mi potegne, da to sanjam! (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-wow2.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-hourra.gif) Gledam okol; sam drek na WCju, po stenah, po školjkah,... povsod... Pogledam v ogledalo, obraz se mi začne packat, pačit, spreminjat... (napihuje se mi, pa spet splahni, ustnce otekajo,... kr neki... :-\ ) Spomnem se na roke. Drgnit!!! Podrgnem roke, se spet razgledam naokol - slika se pomiri. Poberem se iz tega ogabnega prostora, neke ozke stopnice navzgor. Se vzpenjam, za mano en tip, k kr neki najeda. Zamislim si - "DOMOV!" in se znajdem doma, spet na WCju (pa kaj je s temi skreti??? (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/scratch.gif)). Neki razmišljam o spremembi spola (WTF???), nakar opazim, da se mi je orodje začelo krajšat; ko ga že skor nč več ni, se neki zalomi... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/yikes.gif) (Kaj zdej?... Rabim "vzorc"!) Na hodniku stoji moja gospodična, gola. Razložim ji, kaj dogaja, nakar ji grem z dlanjo med noge... (zarad vzorca pač... :roll: ). Vsede se na tla, jst še zmer preverjam; pol pa, koker da se ji poveča, da se boljš vidi... No, pol sm se pa res zbudu... 8)
Ja... To je koker moj prvi LD. (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/_cheer.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/_boogie.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/_cheer.gif) Res ne vem, zakaj sm si za prvič namislu spremembo spola, namest da bi poskusu letet al pa se sprehodit skoz steno al pa v ogledalo... Sicer pa sploh ni važno!!! (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/tongue1.gif) Upam, da bo kmalu nasledn... :roll: :twisted:
-
[10.06.2006]
Levitacija
Moja soba. Z gospodično sedima na postli, se neki pogovarjama in ob tem na polno zabavama. V enem momentu se zagledam v njen obraz in ta se začne pačit, tečt, koker da je iz voska. (WTF? (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/a035.gif) ) SANJAM! (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/icon_jig.gif) Pogledam vstran in nazaj njo - ona se umiri, okolica izgine. Ostane samo jogi sredi ničesar. Neki se zgodi, da zdrsnem dol (iz jogija) in obvisim iz njega. :o Gospodična me zagrabi za roko, vleče me nazaj, a sm pretežek. (Treba bo kako večerjo spustit... :mrgreen: ) V enem momentu se spet spomnem, da so to itak sanje. Spustim se in zalevitiram; ona mal v paniki, da bom padu, me še vedno drži in tokrat brez vsakega napora potegne gor.
-
[17.06.2006]
Preveč prstov :mrgreen:
Najprej se spomnem ene scene z volkovi (najbrž posledica filma, k sm ga pred spanjem pogledal... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/k020.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/scratch.gif) ).
Neke čudne okoliščine, k mi niso čist jasne. Kaj pa, če sanjam? Pogledam roko, štejem prste, ki se pred mojimi očmi spreminjajo (izginjajo, pojavljajo, prepletajo,...) Sanjam! No, potem me je pa spet ven streslo. (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/untitled.jpg)
-
[19.06.2006]
Living Funeral
Pridem(o) v nekakšn ogromn prostor. Polovica ga je napolnjenga z mizami in klopmi (zgleda koker kakšna jedilnica?), druga polovica pa z eno ogromno škatlo, razdeljeno na cca. kvadratn meter velke predale. Za eno od miz sedi starejši možak, ko pristopimo, se nas ful razveseli, češ: "Ste le prišli..." Ga potolažim, da "takih stvari se pač ne zamuja", nakar zlezem v en od tistih predalov, ki je napolnjen s kasetnim trakom. Neki iščem, brskam med trakovi po predalu. Čez čas grem do naslednjega, ki je napolnjen z disketami vseh barv, in še naprej iščem... (Gre tu za brskanje po spominih..? (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-unsure.gif))
***
Od tu naprej se spomnim še neke frke z enim kolegom, k je spet pištolo potegnu... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/wtf.gif)
***
Zbudil sm se ob 3:50 (10 min pred nastavljeno budilko 8) ), zapisal sanje, popapcal še en Brilliant Dreams in se spravu nazaj spat okol 4:15 - 4:20.
***
Doma, babičina garaža. Pripravlja se Living Funeral (to je koker pogreb, s to razliko, da je tist še živ. :lol: ) Pridem po cesti navzgor, folk se nabira, v garaži se že začenja dogajat. Grem v hišo, neki iščem. Vidim dedka v gatah in spodnji majci, ravno se oblači. WTF?!? Mi potegne, da je možak že od '97 mrtev, torej mora bit neki narobe! Sanje? Štejem prste - pet. Obrnem roko - spet pet... (?!?) :-\
-
No, za mano je ena čist podivjana noč... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/icon_pale.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/icon_scare.gif)
[21.06.2006]
Ples demonov
Zaspal sm okol 22:00 - 22:30 in prva runda je trajala do 2:06. Seveda se po bujenju nism kej dost spomnu :-\, pak ni panike - če so se potem scene nadaljevale, nism tud čist nič zamudu... Torej... Bujenje ob 2:06, sprehod do WCja, po poti nazaj postanek v kuhni, čik, malo polistam po dnevniku, nardim par RCjev, pa še en BD in nazaj spat ob 2:25. Zarad vročine sm ostal odkrit.
3:55 zjutri:
Koker ena avtošola, mogoče izpitna vožnja - ful folka, k se pogovarjajo, v zraku je čutit neko napetost pol pa kr naenkrat nikjer nikogar... (Pol mi neki manjka... :-\ ) Od nekod prihajam, grem okrog hiše - bleda rumeno-bela fasada, okrog in okrog žičnata ograja, na njej pa polno vran in jastrebov, ki trgajo nekakšno sveže meso. (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/a035.gif)
***
Grem proti hiši, na poti pred seboj vidim eno punčko (drobižek, stara okrog 6, mogoče 7 let, blond laski, speti v kitke, okrogla lička, očala, v roki drži nekakšno plišasto igračko), ki stoji na vrhu hriba in zre nekam v prazno. Ustavim se ob njej, gledava proti vznožju. Ni mi jasno, kje so vsi prijatli , k so bli prej tam, pa pravi, da so že vsi šli. Meni seveda nič jasno, pogledam jo in vidim, da se njen obraz spači, posivi in oteče, zrastejo ji krila in mini-rožički, zareži se vame in odleti. (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-unsure.gif)
***
Pridem do hiše (avtošole), ves folk, ki je mel prej neke probleme, nato pa zginu, je spet tam, pogovarjajo se in smejijo. :-\ Sprašujem jih, kje so bli, ko sm jih iskal, pa nihče nič ne ve... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/k020.gif)
***
Pridem domov. Ura mora bit že kr pozna, zuni je tema. S cimrom in gospodično ga hengamo v moji sobi. V nekem momentu se odločim, da bom vseeno šel domov (po mojem povezano s tistim, da so mi frendi po avtošoli pobegnli... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/scratch.gif) ). O odločitvi seznanim gospodično in spravima se pakirat. Pobiram stvari okol postle, še neki je razmetano po sobi. Sklonim se, da bi pobral eno zadevo, k leži pod oknom, ko se dvignem, vidim tik pod oknom sobe parkiran nek avto, v njem sedi ena ženska. Predn se odpelje, me pogleda. Njen obraz, njen pogled - steklene, rdeče oči, zlovešč, že kr zlobn nasmeh... Zbudim se...
Zazeblo me je, zato sm reku gospodični, če mi odstopi mal kovtra. Neki zamomlja, zato začnem sam vlečt kovter spod nje in nase. Dvignem se, tud ona se predrami. Neki nama ni čist jasno. Začne mi "razlagat", da je ugotovila, kaj je pol postle (jogija); pri tem me za foro rine vedno bolj proti robu. Na koncu seveda padem dol, njo pa potegnem za sabo - obleži na meni. Ko oba ležima na tleh med jogijem in steno, začne neki trepljat po jogiju, pa po blazini,... potem se začne blazina premikat (koker zlagat na pol in nazaj, gor in dol). Neki leze proti nama; videt ni ničesar, samo vdiranje jogija pod težo "telesa" (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/eek1.gif); midva, zavita v kovter, se prestrašeno umikava nazaj, proti steni, kjer je omara s CDji; objeta, hlipama... No, potem sm se spet zbudu, ura je 3:55. Zapišem tele katastrofe, skoz mi grejo mravljinci po telesu, pulz mam daleč nad normalnim, na momente me zebe, pa me zakuha, pa spet zazebe... (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/naamloos.gif) Je trajal do ene 4:15, da sm se pomiril, okol 4.30 sm zaspal nazaj...
Nekje outdoor. Terasasta stena, na vrh katere mormo prit... Na lokacijo se pripeljemo z avtomobili, busi,... potem se zberemo v nekakšni garderobi, kjer odložimo prtljago (nahrbtnike, torbe, opremo,...), nakar se lahki podamo plezat (v čem je fora, ne vem; nazajgrede: ) Še s parimi ljudmi se vzpenjamo po tej terasasti steni, na poti gremo mimo enga placa, kjer stojijo nekakšni šanki - za enim od njih ene tri bejbe, govorijo hrvaško :-\, v bližini gruča tipov (mišičasti, zabriti, na pogled kr malo podivjani), neki debatirajo. Mi plezamo naprej navzgor, nekomu se odkruši en kamen, ki pade na štant. Enmu od tipov se sname film, zažene se za nami, mi pa v beg. Itak takoj potegne gun, njegova bejba ga poskuša ustavit, pa jo mrtvo hladno ustreli (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/shock081.gif), teče za nami. V paniki iščemo vodiča, ki je prej zaklenu garderobo, da pobašemo svoje stvari. Pritečemo do parkirišča, kjer se je prej kr trlo vozil, zdej pa sam še tu pa tam kako stoji; tud naši" busi so že šli. Panika, se zalaufamo proti garderobi, tam naletimo na vodiča, k je čist presenečen, kam se nam tolk mudi. Mi seveda nimamo časa, da bi mu litanije razlagali - vsak pobaše svoje in gasa. Zuni spet naletimo na tistga divjaka s puško. Pobegnemo mu v supermarket, kjer majo takoj na začetku, poleg vozičkov, razstavljene novoletne jelke in police, ki se šibijo pod težo raznega novoletnega kiča.
No, potem je pa budilka zapela... Še dobr... :-\
-
[09.07.2006]
Lucidna avantura
6:03
Vožnja z vlakom. Z enim (starejšim) možakom se pogovarjama (men se zdi, da o sanjah; naknadno sem se spomnu na besedico "oneironavt(i)" :-\ ). Ko se začne vlak približevat postaji, začne upočasnjevat, midva prideva do vrat in gledava ven. Nekaj vagonov naprej iz premikajočega se vlaka izstopi ena ženska (vidu sem samo silhueto, glavo je mela zavito v ruto, v roki aktovka). Možak me pogleda in reče, da bo mogu tud on zdej počasi dol, ce hoče izkoristit zastonj vožnjo. Še on sestopi iz premikajočega se vlaka in izgine nekam za postajo, jst pa počakam, da se vlak ustavi, nakar zlezem v drug vagon.
***
Pridem na drug vagon, nekak me spominja na ureditev sedežev v busu. Ko vstopim, me neki folka (navdušeno, z aplavzom) pozdravi, začne se debata. Nekdo (tisti, ki je ploskal) pravi, kako je to vredu, zdej, ko sta dva Drobniča. (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-unsure.gif) Nasmehne se ena luštna bjonda/bruneta z daljšimi lasmi, neki govori (men se zdi, da poskušava ugotovit, če sva v žlahti). Sedem na prazen sedež poleg ene bejbe; zgleda, da se neki uči; po rokah vlači list z nekakšnimi formulami - spomnim se, da je bil popisan z modro in rdečo (??).
***
8:08
V Mislinji, pri babici. Hodim po hiši, neki se dogaja, pa mi potegne: "Kaj pa, če sanjam?" Nardim RC, štejem prste => 6-9, se prepletajo,... SANJAM!!! Čutim mravljince po telesu => "Zberi se!" Podrgnem roke, se pomirim. Kaj zdaj? Rad bi letel! (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/tryfly.gif) Grem na balkon; ne zaupam si še čist, zato dol skočim previdno (koker se da tud v RL). Itak padem na travnik pred hišo...Neki časa se še trudim, nakar mi uspe! JUPIIII!!! LETIIIIM!!! Letim nad našim travnikom, obkrožim sosesko. Grem nazaj v hišo. Spet neki dogaja, nekdo me preganja. "Bežim" po hiši, skoz okence nad vrati, okrog kterih je polno enih črno - rdečih papig, skočim nekam ven in odletim. (mimogrede - spomnim se, da sem si to vse že zapisal v dnevnik, ki je bil zjutri prazen?? :-\ )
***
Prizor se zamenja. Nekakšna lopa / garaža / hlev. Eni modeli (oblečeni v nodre delovne kombinezone, brez majic) me neki buzerirajo, mislim, da enega od njih udarim. Eden od njih mi pravi neki v stilu, da sem ga najebu, nakar se smejijo neki na to temo in drugi doda neki v stilu "...razen če znaš letet..." Spet smeh. Bežim pred njimi, pridem do tistega hleva, oni so tik za menoj. Pogledam roke, prsti spet migetajo - JUPIII, SANJAM!!! in WUUŠŠŠHHHH v zrak - modelom itak ni nič jasno... :mrgreen: :mrgreen:
***
Prizor se spet zamenja, spet se znajdem pri babici (?). Nekdo spi na postli v dedkovi spalnici, mislim, da sta na obisku še mamina starša, babi neki stoka, kolk nesramn (hudobn? :-\ ) je nekdo, pripoveduje o neki krivici...
***
Nekje tekam naokol. Pogledam roko, prsti so, pa jih ni... SANJAM! Ful gas in uživam v neverjetni hitrosti teka.
***
Enkrat si hočem neki zapisat v dnevnik. Vzamem kuli (mislim, da sem ga v RL že zdavnaj zabrisal v smeti) in začnem pisat. Kuli mi začne kmalu nagajat (malo piše, pa neha, pa spet piše,...). Pomislim, da samo ne vidim čist OK, zato pišem naprej (češ - bom kasnej pobarval s svinčnikom in bral "udrtine"). Listam po dnevniku, strani so čist čudne (ko da so zmešane), en del teksta lahko preberem, pol enga ne, pa spet, pa spet ne,... Strani manjkajo vmes al pa so kr tko prazne, kr ene slikce,... Spet štejem prste, SANJAM!!!
***
9:50
Doma v sobi. Po moje nadaljujemo debato o kešu, "moje - tvoje" (par dni nazaj smo se dejansko skregali neki na to temo...). Fotr leži na tleh, mati sedi na jogiju, jst sem na pol na tleh, na pol na jogiju. Bratec gleda risanko "Transformers" (al pa neki podobnega), TV je ful na glas. Starša mi neki govorita o nekem kešu, pa še o nečem. Meni ni nič jasno, zato ju vmes prekinjam z vprašanji, ker hočem vedet, kaj / o čem se sploh pogovarjamo. Izkaže se, da se itak spet pogovarjamo o mojem kešu (kolk ga mam, kam gre,...), pa jima razložim, da ga mam več kot dovolj (tokrat, ta mesec? (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/scratch.gif) ). Fotr enkrat vmes ven pade, da ne more ležat na tleh, pa ga vprašam, kako vezo ma to z mano in mojim kešem, pa pravi, da bota kupla en fotelj al pa kavč (za mojo sobo?!?), nakar prostor (užaljen???) zapusti. Mati mi pove, da se je na nekoga čakalo, da me bo peljal nekam (omenjalo se je "kontejnersko naselje") - koker neki pogledat / zrihtat (??). Mimogrede omeni še, da ma J. čez en teden rojstni dan, men pa ni nič jasno, zakaj omeni kratico, glede na to, da je brat v sobi, fotr pa jo je pred nedavnim zapustil. Ker vse skupi blazno slabo slišim, v enem momentu vstanem in grem ugasnit TV (mogoče monitor?), pri čemer zadevo potisnem s podstavka...
-
[21.07.2006]
Ogledalo
4:10
Sedim v sobi za mizo, ki stoji ob oknu. Okno je odprto, na polico je naložen cel kup dek, blazin,... Od zunaj na ta kup skoči muca, ki pritegne mojo pozornost. Ko vstanem in sežem proti njej, pobegne; ko sedem nazaj, se vrne. Enkrat jo presenetim, preden odskoči; sprva sicer otrpne, a se umiri in pocrklja pri meni.
7:16
Smo nekje, koker na morju; počitnice, mir, folk, ki mi je kul. Z eno prijateljico se neki pogovarjam o sanjah. Pravi mi, če ji bom prinesu pokazat, kar sem zapisal, pa ji obljubim, da ja, ampak prepisano (pojasnim ji, da je zapis precej zmeden, ker ni istega občutka za čas).
Nekakšni vrtovi, ki jih uporabljamo za relaksacijo, učinice,... V eni vrtni uti so mize, stoli,... Zgleda ko učilnica, v kateri je polno folka, spredaj je moja tršica za angleščino iz OŠ, ki v pravilni angleščini najprej neki razlaga, potem pa najavi eno native speakerko, ki predavanje nadaljuje. Ne da se mi več poslušat, zato odidem na sprehod. Pridem do obale, se poženem v vodo. Do mene priplavajo štirje delfini, s katerimi odplavam en krog. :roll:
Ko se vrnem v predavalnico, pride za mano en model, nekakšen latino dečko, ki išče družbo. Odidem z njim, pridema do obale in se neki pogovarjama. Ko mu rečem mojster, mi pove neki v stilu: "Sem le ogledalo, ki odseva vse tisto, kar ti si. Upam, da boš nekoč tudi sebe prepoznal..."
-
[26.07.2006]
Lidija
6:18
Sem v Slovenj Gradcu. Nekakšen defekt, zaradi katerega mi potegne, da neki ni v redu. Preštejem prste in potegne mi, da sanjam! Odletim do Mislinje, obiščem babico. Stojima na balkonu, klepetama, nakar zlezem na drugo stran ograje in se spustim. Babi mi pravi, naj pazim, da ne padem, pa se le nasmejim in ji pokažem trik – levitacijo. :mrgreen:
***
Na delovnem mestu, je ena pizdarija – nekontrolirano odtekanje informacij zaradi vdorov kr enga folka v interno omrežje,.... Izvajajo zaslišanje, na kterem uprava kliče vsakega zaposlenca na razgovor. Neke sledi privedejo do mene, ena od članic uprave me sprašuje, če vem, kaj se dogaja v RL, pa ji suvereno povem, da pojma nimam, ker ne gledam TV, ne poslušam radia itd. Pove mi, da naj bi šlo za nekakšen upor, nakar mi spet (!) šine, da sanjam! :mrgreen: Stečem po hodniku in pridem do vrat, ko jih odprem, se znajdem v drugem hodniku, v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval. Grem po njem, pridem do vrat in ven, neki ni vredu – domača vas je nekak drugačna, zgleda porušena in požgana... Pogledam roko, ki me spominja na šapo – je temno modre barve in ma kremplje...Sanjam! Hodim naokrog, se razgledujem... Nekje med potjo se spomnim še na dihanje skoz zaprt nos – usta in nos prekrijem z roko in vdihnem. Zavoham rokavico – ni problema, torej sanjam! :mrgreen: Spomnim se na projekt – kje je moj vodnik?? Hodim naokrog, srečam neki folka, ki jih sprašujem, če je kdo od njih slučajno ta pravi. Nasproti mi pride blondinka v rdeči obleki. Tud njo vprašam, če je moja vodnica in ona prikima! YES!!! Pravi, da ji je ime Lidija. En čas se neki pogovarjama, nakar mi šine, da bi jo blo pametno vprašat, kako se napiše njeno ime – je Lidija, Lidia, Lidya,... Smeji se mi, a mi ne da konkretnega odgovora; vmes celo podvomim, da ji je res tako ime... :-\ Vmes večkrat preštejem prste, preverjam stvarnost. Mislim, da ji gre to na živce, pa ji povem, da je to edini način, da ostanem not.
Lidija me odpelje v nekakšno garažo / delavnico. Not priletim skoz okno; no, mogoče priletim ni čisto pravi izraz, pravzaprav nekako priskačem... :D V delavnici je en bel pitbul in še neki črnega, psu podobnega. :-\ V trenutku, ko se dotaknem tal, me eden od psov napade, a ga odbijem. Ko pogledam proti njemu, se spremeni v človeka. Lidija naju seznani, predstavi mi ga kot Mojzesa, Mousesa, Morpheusa (?), nato pa pristopi do njega in mu reče, če me lahko neki uči. Pripomni še, da je z menoj treba delat na izi, ker sem še na stopnji amebe. :-\ Možakar kmalu po tem odide iz delavnice. Lidija gre za njim, neki se pogovarjata. Tud sam odidem ven, pred delavnico en kup folka. Zapletemo se v debato in povejo mi, da mam ful srečo, če me bo ta možakar res pripravljen učit. Eden od njih me vpraša, če pridem jutri ob desetih spet. Odgovorim mu, da ne morem nič obljubit, ker ne vem, če mi bo uspela lucidnost, vmes nakvasim še en kup neumnosti, med drugim tud, da bi prišel z veseljem, ker so mi kul... bitja. Takrat vsi v smeh, pridruži se nam še Lidija, ki pove, da v nobenem primeru ne bo šlo, ker sva že zmenjena / naročena nekje, omenja nekakšno dieto (??) :-\
V vsem tem silnem dogajanju in razburjenju se nisem spomnil, da bi jo vprašal za vrata sanjanja, zdi pa se mi, da nad našim projektom nekak ni bla navdušena; kadar koli sem projekt omenil, je namreč na brzino spremenila temo... :-\ Hmm...
Poleg vsega ostalega se spomnim še enega FA, ampak mi zjutri ni blo čist jasno kaj se je dogajalo, za kaj je šlo, mislim pa, da je preden sem vse skupi začel zapisovat, prišlo še do enega – kake pol minute sem se ukvarjal s prižiganjem lučke, ki ni in ni hotela zagoret, ko pa sem se s tem nehal ukvarjat in začel sanje zapisovat, sem jo brez problema prižgal. :-\
Ko sem se prebudil in vse tole zapisal (seveda v skrajno neurejeni obliki, ker so mi vtisi prihajali naprej precej nepovezani), sem mel fenomenalne občutke – mravljinci po celem telesu, navdušenje, skor evforija,... :D :mrgreen: :D
-
[27.07.2006]
Diktafon in "čigumi-efekt"
9:07
Nekje pri "45... Spomnil se bom preverit stvarnost..." to res nardim – preštejem prste; prvič 5. Obrnem roko – 7. Jupiii! Sanjam! Pridem izza ovinka hiše, pred menoj se odpre trg. Pomislim na Lidijo, iščem jo s pogledom. Pride za menoj, prešerno se smeji. Najprej me neki okara – kao, kako naporno je to – ven, not, ven, not,... (mislim, da govori o mojem vstopu v sanje?). Povem ji, da se pač trudim, da je to zaenkrat najboljše, kar mi rata. Smeji se mi. Vprašam jo, če mi bo pomagala, pa mi prikima. Ko hodima po trgu, jo opazujem – njen obraz se spreminja (??).
***
Gremo v eno garažo. Mislim, da sta z nama še moja draga in bivši cimer. Vem, da se ju moram znebit, ker sta le plod moje domišljije, a skušam bit vseeno uvideven. Garaža se konča z nekakšno kotlovnico, kjer najdem enga modela, ki ga vprašam, kje lahko parkiram. Pokaže mi en plac in jaz res tam parkiram. (??)
***
Mislim, da se z Lidijo peljeva iz te garaže. V avtu jo vprašam, kaj meni, če bi stvari, ki bi si jih rad zapomnil, posnel v sanjah na diktafon, pri čemer bi v RL imel diktafon prižgan – če bi dejansko govoril na glas. Nasmeji se mi, prikima (?!? - v trenutku sem dobil kurjo kožo, mislim, da tudi v RL; bom stestiral, ko bom spet luciden; diktafon je itak zmeri pripravljen...)
Pridema do ene hiše, grema not. Zgleda koker porodnišnica – povsod so zibelke, not dojenčki. Ko stopim bližje, šele opazim, da neki ni čist vredu – najbližji dojenček ima na obrazu dva para oči in dva noska; naprej gledam ne... :-\ Njihov varuh pravi, da je to posledica nečesa, da gre za čigumi-efekt (?!?). Neki se zgodi, model skoči izza zibelke proti nama, midva pa na ulico.
Hodima po trgu (po mojem tam, kjer sva se srečala). Naenkrat me zagrabi za roko in potegne po nekih stopnicah. Prostor, v katerega vstopima, me spominja na sodno dvorano – na eni strani mize, za katerimi sedi nek folk, nekako na sredini prostora ena miza in stol, v ozadju dvorane pa še nekaj stolov za goste. Sedem na sredini, govora je o nekem izpitu (takoj me zvije, ko pomislim na fax v RL :( ).
***
Spomnim se še, da sem neki testiral diktafon. Ko ga obračam naokol, opazim, da je števec na "030", medtem, ko je v RL na "000"; kaj je blo kej gor...? :-\ ;) :D
-
[19.08.2006]
Spet luciden!
9:04
Ne vem, kaj že, da se spomnim in preštejem prste. Na eni strani 5, ko obrnem roko, 7,9,8. Yes, spet sanjam! :D Hodim naokrog, iščem prijatla, a ga ne najdem. Poklopi mi, da ni čudno, da ga ni, če sem ga šele pred kratkim videl v RL! :-\ :lol:
***
Ena ulica, malo me spominja na Brilejevo (tam sem živel do pred dobrim letom in pol). Neki nagajam eni bejbi. Ta me lovi po ozkih ulicah; gre za nekakšno igro, mislim, da sva se preganjala v nakupovalnih vozičkih.
Pridem do nekega jezera, polno je rac. Neki se čudim, nekje stopim preveč na rob in padem not. V trenutku sem do vratu v vodi, pomešani z blatom. Za moment me zagrabi panika, a se hitro zberem in pomirim ter nekako splezam ven.
-
[Torek, 12.09.2006]
Rezervni deli
4:38
Nekakšna gorska koča, kjer smo na počitnicah. Naenkrat pride do nekega zapleta - nekdo nas začne lovit, ker je v koči nekdo, ki je težko bolan in nas rabi za neke transplante / transplantacije?? Ker mi ni do tega, da bi me razkosali, iščem možnost za pobeg, ki se mi enkrat pojavi. Nekoga treščim po glavi z eno desko in se poženem v dir skozi gozd po hribu navzdol. Tečem, kolikor me noge nesejo; zaradi strmine mi zdrsuje in za oporo lovim vejevje in drevesa ob poti. Ko pridem v dolino, se potuhnem za drevo tik ob enem mostu. Kaže, da so za mano poslali pol vojske - ravno takrat, ko se skrivam, se mimo mene odpelje nekaj oboroženih motoristov in dva, mogoče trije avtomobili. V enem od avtomobilov sedijo štirje, na sovoznikovi strani ženska, ki ravno govori po telefonu ali walkie-talkie-ju. Najina pogleda se srečata in iz ustnic ji preberem "To je on! Skriva se za drevesom..." Avto, v katerem sedi, se ustavi, zadaj se ustavi še en motor in motorist razsedla. Poženem se iz skrivališča in se vržem v vodo pod seboj. Plavam do mostu, ki je v neposredni bližini in se zagrabim za nekakšne tramove, ki nosijo most. Ko se povzpnem gor, opazim, da se tu že skriva nekdo - azijec, ki spominja na Jackie Chan-a. V naslednjem trenutku pod most pride oborožen motorist. Moj so-ubežnik zagrabi cev puške in modela potegne v vodo, med njunim pretepom pa sam izkoristim priložnost in se spet poženem v dir.
Bežim čez tržnico, pred menoj živalski vrt. Ocenim, da se bom tu lahko skril, a se uštejem - zasledovalci so kmalu za menoj. Ker se živalski vrt zapira, v njem ni več veliko obiskovalcev, zato toliko boljše vidim zasledovalce. Pritečem do ene kletke, pri kateri se potka konča. Ker so mi še vedno za petami, splezam po ograji na kletko, nato pa skačem iz ene stranice ograje na drugo proti izhodu. Vmes se znajdem na ograji kletke nekakšne ogromne hijene, mogoče volka, ki me poskuša ugriznit, a tudi tej zveri ubežim.
Znajdem se na nekakšni tržnici. Povsod so štanti, kjer prodajajo sadje in zelenjavo, pečejo take in drugačne jedi,... Z mano so moj bratec, moja draga in njena sestrica. Ker smo lačni, se ustavimo pri štantu z nekakšnimi burgerji. Možakar prvo postreže bratca in gospodičnino sestrico, potem pridema na vrsto midva. V rokah držim bombetko in gledam, s čim bo možakar napolnil gospodičnino. Not ji da solato, sir in pomfri; rečem mu, naj mojo napolni enako. V tem trenutku opazim, da je gospodičnina sestrica nekam izginila. Iščem jo s pogledom in jo le hip zatem opazim, ko prihaja izza sosednjega štanta in veselo maže svoj hamburger. Pravi, da je govorila z nekom in mu povedala, da "Simpsoni (tako pravi nam??) se pa ne dajo..." Okregam jo, zakaj je mogla to govorit, ker nas bodo zdaj spet našli. Potem sem se prebudil...
7:15
Spet se znajdem na ulici, na las podobni tisti iz prejšnjih sanj. Spet me nekdo zasleduje, tokrat se gre za nek denar. Z nekom bežima. Model skoči v jeep in mi veli, naj naredim isto, ker je za nama cela armada. Bežima skozi ozko ulico, za nama se slišijo streli. Spomnim se pogledat roko :D – dvignem jo v zrak pred seboj in poskušam izostrit pogled. Prsti se mi prepletajo – SANJAM! ;D Tisti trenutek izginema z jeepom vred. Znajdem se na široki tržnici, malo me spominja na stari del Slovenj Gradca. Še vedno me nekdo lovi, zato bežim. Pred seboj vidim žensko silhueto – prepoznam mamo. Ko ji pridem v štric, me ogovori in povem ji, naj se ne pogovarja z menoj, ker me zasledujejo in se lahko s tem spravi v nevarnost. Pravi mi, v kaj sem se kaj spustil, jaz pa ji odgovorim, da je, kar je, ampak da ji zdaj res ne utegnem razlagat. Nato se spet poženem v dir, ker za nama zaslišim avtomobile, motorje in vpitje. Stečem v eno ulico, kjer se povzpnem na streho. Gledam navzdol in vidim, kako se pred menoj na ulici ustavi nekaj avtomobilov in par motorjev. Ljudje poskačejo ven (dol), puške uperijo proti meni in začnejo streljat. V enem momentu si rečem, da so to itak sanje in se obrnem vstran. Ko pogledam nazaj na ulico, avtomobilov in velike večine napadalcev ni več, ostane le še en motor, na katerega se pravkar vzpenjata dva človeka, ki prav tako odideta. Ko je zrak čist, se spustim iz strehe in vrnem proti trgu. Tam spet naletim na dva zasledovalca. Modela mi pravita, da sem dolžen en keš in spet se začne pregon. Čez čas se ustavim, pristopi mi tisti, ki ga navidez poznam in začnema se neki pogovarjat. Povem mu, da sem mu del denarja že nakazal, ostalo pa bom dal v dveh obrokih. Možakar se strinja in sežema si v roke, nato oba odideta.
-
[Sreda, 20.09.2006]
Rožič
Zbudil ob 3:03. Blabla, nato nazaj spat ob 3:27 (zaspal okrog 4ih; sem slišal pisk ure…). Pred tem se spomnim še občutka teže, mravljincev po telesu, odštevam se v sanje…
4:34
Hodim po eni potki po gozdu in se še vedno odštevam v sanje. Poklopi mi, da neki ni v redu, ko gledam eno drevo al kaj že (?), zato pogledam roko in preštejem prste – 5. Obrnem, palec je vsaj trikrat širši ko običajno, preštejem do 5, prstom pa še vedno ni videt konca in kraja. :) :) :) SANJAM! ;D Vzpenjam se po nekakšni kamniti gozdni potki, vzorci in barve se po tleh pred menoj kar prelivajo. Drevesa porasla z mahom, slišim žuborenje potoka nekje čisto blizu. Povzpnem se na eno skalo in gledam naokrog. Za stopnico višje opazim dva (mala) človeka, ki se mi približujeta. Videt sta neki neprijetna, občutek mam, da me bota napadla in takrat opazim, da sta res oborožena z nekimi noži al neki podobnega.
Spomnim se, da itak sanjam; pogledam proč in nazaj proti njima in videt sta že bolj prijetna (brez nožev, manj gub, nasmejana,… :) ).
Potem se scena zamenja; znajdem se v Mislinji (?). Nekje, v eni hiši. Po mojem mamo spet eno debato o sanjah, se menimo, smejimo, blabla,… Naenkrat zvonec pri vratih. Nekdo gre pogledat, zuni je bratec. Objamem ga, ker se že dolgo nisma vidla (tudi dejansko), vesel sem, da ga vidim, a se hitro izkaže, da neki ni v redu. Mislim, da ga vprašam, kje je ostala familija in pove mi, da so zunaj, da me že čaka prevoz. Medtem, ko me pošteno stisne, doda še: "… v Vojnik, je že rezervirano!" Izdaja! :-\ Nekako mi uspe iztrgat se iz njegovega objema in poženem se v dir po hodniku proti zadnjemu izhodu (?). Ko pridem ven, se zaletim v fotra, ki ma v rokah neke vrečke, ki jih izpusti po tleh. Ko se vsebina razsuje po tleh, vidim, da je not neka hrana (moja popotnica?? – Hvala lepa!). Fotr se skloni in pobira stvari, vmes (mislim, da) govori neki o tem, da se gre za moje dobro? (Ne, hvala…). Na dovozu na avtobusni postaji me že čaka get-away avto (moj avto, prižgan; not sedita dva; polno je enih vrečk – moje stvari?). V avto se zbašem skoz okno in noge mi še vedno visijo ven, ko se že odpeljemo.
Scena se spet zamenja. Z mamo se znajdema nekje pri eni družini (se to navezuje na prejšnji del??) – prijazna gospodinja, tri hčerke (ena stara 11, mogoče 12 let; ena neki let starejša in tretja godna za ženitev ;D ; kje je glava družine, ne vem). Mislim, da se ravno pripravlja kosilo, zato gre pomagat v kuhinjo, jaz ostanem pri dekletih v dnevni sobi. Ta mlajša sedi na tleh in se z nečim igra, najstarejša pa srednji neki pomaga pri učenju – sedita za mizo; zvezki, knjige, kuli v rokah,… Najstarejša sedi na kolenih na vrtljivem stolu; enkrat opazim, da z nogo prižge radio (mojstrsko… :D ).
Potem kosilo. Družina posede za mizo. Sedim nasproti gospodinje, na moji desni mati. Gospa jo sprašuje, zakaj je tako zrihtana (na sebi ma oranžne hlače in oranžno majčko brez rokavov), pa mati pravi, da je iz službe in se ji še ni uspelo preoblečt (al kaj že…?). Gospa pribije neki v stilu: "A tako, fensi-šmensi za ven, doma pa…". Mati da glavo dol, neki zamomlja. Pojemo, na vrsto pride specialiteta – rožič s tuno. Že prej smo se o tem pogovarjali, a si nisem zapomnu, kaj to že je. Še enkrat mi razložijo, da je to neki podobnega kumari, le da je večje (?). Stric (?!?) na mizo prinese (še vroč) pratfon, na katerem je vsaj pol metra dolga, dobro ped široka, ploščata kumarica (kuhinjo napolni vonj po topli vloženi kumari :) ). Pladenj odloži na mizo, rožič prereže kot bi rezal ribo (pri strani) in ga odpre (kot da bi čistil ribo). Zadeva je z nečim (s tuno, seveda!) filana. Stric z nožem malo prerazporedi filo, jaz pa komentiram neki v stilu, da upam, da not ni mesa (??).
Potem sem se zbudil… Tole zapišem, enga skadim in nazaj spat ob 5:15. In ponovile so se celotne sanje!!! (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/a030.gif) (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/scratch.gif)
-
[Četrtek, 05.10.2006]
Živalske sanje
Zbudil ob 3:37. Prisoten intenziven občutek, ki mi ga spet ni uspelo razvit niti v asociacijo, kaj šele v spomin... :-\ Enega pokadim, opravim svoj nočni obhod in nazaj spat ob 4:05. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
6:08
Zbudi me nekakšno ropotanje. Obsedim na postelji in vidim, da med menoj in gospodično ležita dve mački ?!? (ena črno-bela in druga črna). Naženem ju ven in vstanem, da spustim ruleto do konca dol in preprečim nadaljnje nenapovedane obiske. Skozi reže na ruleti zunaj vidim neko ogromno senco in oko, ki kuka noter (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/a030.gif) . Zignoriram ga in se uležem nazaj. Hrup zunaj se nadaljuje in naenkrat začne nekaj tiščat ruleto navznoter (WTF?!?). Ruleta popusti in skoznjo se prebije slon z jezdecem na njem (!!!), za njim pa še dva mala slončka (?!?). Šokirano obsedim na postelji in se čudim, kaj za vraga se dogaja, med tem pa si jezdec postreže s pijačo iz hladilnika in mi nekaj razlaga, da potrebuje prostor za prespat, ker mu je moj sodelavec zasedel stanovanje (?!?). Med tem ta mala slončka odideta iz stanovanja in se prosto sprehajata po hiši. Hrup seveda zbudi lastnike, ki pridejo pogledat, kaj se dogaja. Otroka slončka navdušeno objemata in se igrata z njima.
Potem – ne vem, mislim, da sem se prebudil (FA). Obrnem se okrog, ležim na hrbtu in se čudim, kake neumnosti se mi sanjanjo. Naenkrat me kovter začne stiskat – kot da bi ga nekdo pod posteljo zategoval (??). Ko pritisk popusti, se znajdem na križišču pred picerijo Piccadili v Velenju. Itak mi ni nič jasno, kako je to možno, če se vendar jasno spomnim, da sem bil še hip pred tem v Ljubljani v svoji postelji. :-\
Zunaj je temna noč, cestna razsvetljava je slaba. Pomislim, da to morajo bit sanje! Roko iztegnem predse in začnem štet prste, ki so popolnoma motni – SANJAM! ;D. Hodim proti križišču pri Rdeči dvorani in štejem prste. Pridem že na križišče, kjer (končno!) dela ena od cestnih luči. Še enkrat preštejem prste in jih naštejem 6, ko obrnem roko, pa opazim, da imam kožo rdečo in nagubano – kot da bi bil ožgan (?!?). Iz razmišljanja me predrami krik vrane in ko dvignem pogled, opazim senco v daljavi, ki se mi približuje. Še enkrat zakraka, nato pa se senca spremeni v nekaj večjega in začne padat proti tlom. Pomislim, da bi mi Lidija lahko pomagala (kaj že? – mogoče tole razložit?? :-\ ), zato na ves glas zavpijem njeno ime in se oziram naokrog, če jo bom kje zagledal. Nikjer ni žive duše, sence okoli mene pa so vse bolj in bolj goste, dušijo me... Še enkrat zavpijem "Lidijaaaa!!!" in prebudi me lasten krik (ki pa je – tako gospodična – ostal v meni :-\ :-\ :-\ ).
Enega pricinim, tole zapišem in nazaj spat ob 6:45. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
8:00
Spet v Velenju (??), mogoče na Jezeru ali na trim stezi (narava, majhne hiške, ful folka,...). Dogaja se neka žurka. Sedimo ob ognju in se nekaj pogovarjamo (mislim, da mi je tokrat uspel zavesten prehod v sanje, ker sem se ves čas zavedal :lol: 8) :lol: ). S Pepo in Cibono gremo na sprehod in po poti naletimo na rdeči Clio, ki ima odprta obojna vrata in pritljažnik, prav tako tudi stranska okenca zadaj. Vem, da sanjam (tega ne govorim naokrog... :lol: ), zato predlagam, da gremo en krog. Cibona si premisli, Pepa pa je takoj za akcijo in naložima se v avto. Ključi so seveda not, zato se brez problema odpeljema :D. Med potjo se neki pogovarjama in Pepa me neki resnega vpraša, jaz pa v smeh :). Ona je malo užaljena, zato se ji opravičim, pri sebi pa pomislim, če se le zaveda, da so to sanje (rečem si, da jo moram v RL vprašat, če se kaj spomni sanj... :) :) :) ).
Potem se scena nekako zamenja, mislim, da se vrnem v gozd (na neko jaso?). Spet neka žurka (postavljene so klopi in mize, povsod folk in ogenjčki,...). Spet se spomnim na Lidijo, ki jo začnem iskat. Pridem do ene skupine, ki jo sprašujem, če jo je kdo videl. Večina ljudi me čukasto gleda in odide, ostane le ena deklica, prislonjena na avto, ki se mi nasmiha. Pristopim do nje in jo vprašam, če je ona Lidija; prikima. :D
Padema v eno debato, mislim, da se pogovarjama o dream sign-ih, po katerih se lahko zavem in ob katerih me lahko not potegne (tako ona :-\ ); spet me nekam odpelje. En kup folka, sproščeni pogovori, smeh,...
Enkrat med debato odidemo v eno sobo, kjer posedemo po tleh; očitno nekaj čakamo, sodeč po izrazih na obrazih ljudi. Naenkrat se zasliši nek zvok, stene se na določenih delih posvetlijo (kasnej ugotovim, da se posvetlijo tam, kjer potekajo cevi – v zgornjem nadstropju je ena mamka – tako moja družba – potegnila vodo). Folk naenkrat prasne v smeh, razbežijo se in čakajo na moj odziv. Tudi meni kaj kmalu potegne, da sem to že doživel (nekakšen sanjski deja vu :-\ ) – sranje iz zgornjega štuka bo prineslo dol in udarilo ven (?!?). Itak jo na brzino pocvirnam iz sobice in le hip za tem iz vseh lukenj bruhne blato. Zadnji hip pobegnem in se zvrnem čez nekoga, ki se od silnega krohotanja kar valja po tleh na hodniku :D :D. Vsi skupaj čez čas pokukamo nazaj noter in se čudimo, kaka svinjarija je povsod (asociacija na razno razne moje posrane sanje... :lol: ). Nato se vrnemo v gozd.
Sedimo ob ognju in klepetamo. Zvijem si en cigaret, Lidijo sprašujem, če mi lahko pove (pokaže?) kak način, kako povečat zavestnost v sanjah. "Končno eno pametno vprašanje," pripomni, nato pa mi pokaže – z jezikom se oblizuje po levi, pa po desni, naprej, nazaj, gor, dol,..., pri tem pa se pači in dela grimase (takoj dobim asociacijo na svetlobo in veter, ki nam ju je demonstriral Alan na delavnici :lol: ). Še sam poskusim in le hip zatem se vsi prisotni oblizujemo in veselo spakujemo :D.
Vmes zamenjamo še nekaj lokacij, nekje pozabim tobak. Povsod je polno smeti (spravljene na kupčke :-\ ) in med njimi iščem svoj zavojček (prepoznam ga po tem, da je v njem še en paket velikih rizel s strganim ovitkom in zavojček, v katerem je nekaj gandže in že narejenih filtrov). Vse premečem, povsod pogledam (enkrat celo zmotim parček, ki se žvali na tleh pod eno mizo :lol: - opravičim se jima in nadaljujem iskanje). Nekje naletim na kup smeti, v katerem opazim več evro bankovcev. Pomislim, da bi mi prav prišli, zato jih nekaj poberem in pospravim v torbo (le kaj sem mislil...?!? :-\ (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/a055.gif)), nekdo pa mi pove, da nima smisla, ker jih itak ne bom mogel prinest na drugo stran. Odgovorim mu, da poskusit pač ni greh (yeah, right... :roll: ). On skomigne z rameni in odide. Čez čas se vrnem k skupini, ki še vedno sedi za omizjem in veselo kramlja. Ko prisedem, na mizi opazim še en zavojček tobaka, ki ga seveda preverim in ugotovim, da je ta pravi :D. Zadovoljno si zvijem cigaret in prisluhnem debati, ki se nadaljuje vse do svita...
Ob svitu družba začne odhajat. Sprašujem jih, kam gredo, pa pravijo, da prihaja njihov čas – odidejo na rob gozda, se obrnejo proti vzhajajočemu soncu in vsak od njih prevzame živalsko podobo, preden oleseni :-\ :-\ :-\ (spomnim se totema žabca, pande, volka in še nečesa – ta zadnji se, ko je že v svojem položaju, še enkrat obrne proti meni in mi nekaj reče, nato pogled spet usmeri proti soncu in ko ga obliznejo prvi žarki, do konca oleseni).
Ob (sanjskem) sončnem vzhodu sem se prebudil, se pretegnil kot star maček :D in se jim zahvalil, nato pa vse skupaj zapisal. :D :D :D
-
[Nedelja, 22.10.2006]
Poškodovani muc
Zbudil okrog 7:54. Spet prisoten intenziven občutek sanjanja, a na žalost nobenih konkretnih asociacij... :( Opravim svoj sprehod in ob 8:12 nazaj spat. Spet poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
10:00
Nekje tečem, nekaj štejem. Naenkrat mi potegne, da sem se le hip pred tem še odšteval v sanje, torej sanjam! :D Pogledam roko in preštejem prste – 4,5. :-\ Obrnem in štejem še enkrat – 6, 8,... :) Ja, res so sanje! :D Pogledam okrog sebe in vidim gospodično. "Tole so sanje, a grema malo letet?" ji rečem in jo zagrabim za roko. Prikima in se nasmehne.
Stojima na nekem travniku, držima se za roke, ko pridema do nekakšnega roba – kot bi stala na robu nekakšnega senika. :-\ Odrinem se od podlage (tal?) in pogled se mi zamegli – slika se mi izostri, ko spet pristanem na tleh. Tečema naprej, mimo nekakšnih šotorov in prikolic. Ustavima se pri neki visoki prikolici, iz katere prihaja vonj po sveže pečenem kruhu. Da bi ga dosegel, se spet odženem od tal in se z rokami ulovim ene od višjih polic. Z levico se držim, med tem pa z desnico na slepo tipam po polici. Zagrabim sirovo štručko (mogoče celo dve) in nekaj kifeljčkov ter jih podam gospodični, ki vse skupaj spravi v torbo. Ko se spustim dol, jo vidim čepet ob prikolici in gledat nekam pod njo. Ko še sam počepnem, vidim, da je spodaj nekakšen črn muc, ki je videt zelo izmučen; zadnje noge ima povsem shirane, izgleda tudi omotičen. :-\ Ker bi mu rada pomagala, ga dama v nahrbtnik in odnesema s seboj.
Scena se zamenja – nekakšen hotel, hostel,... (?); objekt je v slabem stanju. :-\ Iščem svoj sanjski dnevnik, zato grem iz svoje sobe na obhod. Vem, da sem ga posodil (Smrkli ali Ciboni?), zato iščem njiju. Ko hodim po hostelu, ju nekje slišim. Pridem do dela stopnišča, kjer je glas najmočnejši in presenečeno ugotovim, da manjkajo stopnice! Treba bo it okrog...
Ko pridem dol in ju najdem, seveda najdem tudi svoj dnevnik. Nekaj brskam po njem in ugotovim, da manjkajo strani in da je nekdo pisal po njem (velike črke; po mojem Simonina pisava?). Padem ven, kako so lahko tako nesramne – jaz jim posodim svoje zapiske, one pa z njimi delajo tako nespoštljivo. :o Jezen sem, ko se derem na njih, me kar trokira, ko iščem besede. Potem grem v neko sobo, not je moja potovalka. Dnevnik odložim vanjo, skupaj pobiram boksarice, ki jih zlagam na en kup. Mimogrede se še preoblečem, potem grem nekam v neko predavalnico. Ne vem zakaj, a v trenutku je prisoten občutek, da gre za šolo sanjanja. :-\ Razgledam se naokrog, gledam, koga poznam. Cel kup je nepoznanih, mislim, da poznam samo Alenko (?).
Potem neka debata... Čez čas odidem. Spet tečem čez en travnik proti gozdu. Tečem mimo enega kamna, na katerem stoji TV, ob katerega se obregnem, da se nevarno zamaje. Za hip me spreleti misel, kako je možno, da je ta TV kar na sredi travnika – le kako lahko dela...? :-\
Pritečem v gozd, tečem mimo nekakšnega hribčka, na katerem stoji eno samo drevo in s kotičkom očesa med koreninami opazim nekakšno luknjo (je to prehod, ki ga je omenjal Alan? :-\ ). Spet pridem do tiste prikolice s kruhom; gospodična je še vedno tam, poskuša pomagat mačku. Ta stoji na majavih nogah in se opoteka v nestabilnih korakih. Potem se zvrne po tleh. Nekdo pravi, da temu mačku nima več smisla pomagat... :-\
-
[Torek, 03.10.2006]
Krokar
Zbudil okrog 3:05. Prisoten intenziven občutek sanj; občutim težo, neko napetost... (??) Kr neki... :-\
3:05
Ena hiša nekje dokaj na samem, ponoči. Zunaj nek hrup – kaj se dogaja?? Gospodična ima neke čudne prisluhe, privide?, zato grema ven pogledat. Ko pridema ven, ni nič videt, zato se po temi sprehodima po dovozu. Nič... Pridema skoraj do ceste (?), nakar se obrnema nazaj proti hiši in šokirano obstojima – dovoz je naenkrat poln vran! Povsod so – po travniku, po strehi, po drevju, po cesti,... – povsod! {šok} Previdno stopama med množico ptičev in se čudima, od kod so se vzeli. Ko pridema skoraj do hiše, v zraku neko prhutanje in ogromna senca, ki se spusti proti nama. Roko dvignem ob telesu in senca se spusti naravnost nanjo – krokar! Ogromna, veličastna žival mi sede na roko, občutim težo in pritisk krempljev na podlakti. Spoštljivo ga pogledam, nato pa s ptičem na roki pokleknem na tla pred hišo in uklonim pogled proti tlom, očaran in navdušen, da se je velikanski ptič tako približal človeku. Krokar iz sebe spusti krik, nakar se dvigne in odleti. Takoj zatem odletijo še vse ostale ptice in dvorišče ostane prazno v temi in tišini... ;D
Opravim svoj nočni sprehod, ko se vrnem v sobo, prižgem cigareto in premišljujem o tem, od kod občutek. Naenkrat me prešine – VRANE!!! :D :D Tole zapišem in ob 3:40 nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
6:17
Ena ogromna dvorana. Zgleda, ko da pripravljamo za nekakšno veliko zabavo, mogoče poroko? – razobešajo se lampiončki, pred nakladalno rampo zunaj stoji kamion, iz katerega razkladamo mize in klopi; vlada praznično vzdušje. Čez čas grem v neko sobo – garažo (?), kjer se preoblečem – Umazano trenirko zamenjam z obleko, na noge si navlečem debele sivo-bele volnene nogavice (?!?). Ko stojim noter v boksaricah, se vrata odprejo in že naslednji hip zaprejo nazaj, zunaj se sliši hihitanje. Malo zatem se spet odprejo in noter kukajo tri dekleta (kaj že iščejo?) Ena pravi, da sem jih prehitel (verjetno z uporabo garaže?), jaz pa jih povabim noter. Neki debatiramo, nakar jim povem, da drugače tu not živim... (??)
-
Krokar oziroma arhetip krokarja simbolizira prehod v druge sfere (tudi onostranstvo), nakazuje spremembo in smrt. Tu ne govorimo o smrti kot taki ampak o smrti kot konec starih stvari, da v življenje lahko vstopijo nove.
Predstavlja tudi dolgoživost, rodnost in naklonjenost.
Kakor vidim, gre v teh tvojih sanjah tudi za izrečeno dobrodošlico v Neznano ;) Skratka, to je že iniciacija, za katero si lahko hvaležen.
"Gospodična", predvidevam da tukaj misliš svojo punco, pa ima velike potenciale v zmožnosti komuniciranja z "onostranstvom."
lp
-
Res je - gospodična je moja boljša polovica. ;D Škoda, da nima več interesa ukvarjat se s temi stvarmi - sanj se namreč tako dobro spominja, da me včasih že prav jezi... Meni se pa ne da ukvarjat s prepričevanjem...
Verjemi, da sem se te dobrodošlice več kot razveselil - še danes mi grejo dlake pokonci, ko se spomnim tehle sanj... ;)
Povej mi še, prosim, (tole sicer ne spada pod te sanje, ampak vseeno...) - nekajkrat so se mi že zgodili FA-ji in potem občutek prisotnosti nečesa, recimo v sanjah Ples demonov; občutek ob prebujanju je bil prav neprijeten... :-X Kaj misliš, zakaj gre..?
Pa hvala!
-
A tam pri jogiju misliš? Verjetno gre za nižje astralne entitete, ki se hranijo z energijo strahu. Dokler jih energetsko hraniš s strahom so prisotni, ko se ne bojiš več, se stopijo...
-
Ja, tisto pri jogiju, pa deklica, ki se je spremenila v baby-demončka in neznanka v avtu pred oknom (tiste rdeče oči...).
Zanimivo... Sem sklepal, da so bili posledica mojega prehitevanja dogodkov - mislim, da so tiste sanje iz obdobja, ko sem prvič začel jemat Brilliant Dreams, ki krepijo (sanjski) spomin in ojačajo živost in občutke - kot nekakšno opozorilo, da sem šel predaleč... :-\
Še eno vprašanje (da te izkoristim, dokler se ti še da ubadat z mojimi blodnjami... :roll: ). Od začetka sem za DreamSign uspešno uporabljal štetje prstov - če sem sanjal, so se pojavljali in izginjali, se prepletali, spreminjali,... in sem pač vedel, da sanjam; če nisem, jih je bilo pet, ne glede na to, kolikokrat sem obrnil roko in jih (pre)štel (do-o-oh ;D ). V zadnjih (mislim, da tudi enih prej) lucidnih sanjah pa sem se enostavno zavedel, da sanjam. In je šel najbolj kredibilen signal, da sem na drugi strani... :'( Imaš mogoče kak predlog za orientacijo v bodoče?
-
Kakor razumem, si ze ozavestil, brez da si gledal roke oziroma štel prste?
Se ti še ni zgodilo, da jih je bilo pet, kljub temu, da si že bil luciden?
Kako fiksiraš oziroma stabiliziraš sanjsko okolico?
-
Tako je - v zadnjem primeru, recimo, mi je potegnilo, ko sem prišel domov in so na hodniku za mizo sedeli foter, mati, babi in dedek (ki je že 10 let mrtev, za povrhu je bil pa še oblečen v maršalsko uniformo ;D ), parkrat pa se mi je zgodilo, da sem zavestno prišel v sanje (z odštevanjem) in v najslabšem primeru celo izgubil lucidnost, ker je bilo prstov samo pet. :-\ Slabša percepcija, najbrž...
Kolikor mi je do zdaj uspe(va)lo, sem okolico stabiliziral z drgnjenjem dlani. Sicer vem še za spinning, ampak se še nisem spomnil, da bi ga izvajal. Enostavno je tako - če sem (zadosti) luciden, potem mi še kaj uspe, sicer mi pa na hitro zmanjka energije in me vrže ven. Očitno imam še premalo energije, da bi lahko (pri)šel globlje...
-
Verjetno ti je poznan tudi pogled v roke in v okolico? To ponavljaš toliko časa, da stvari "obstanejo" in niso več fluidne.
Nič pa ni nerodnega v tem, da se ozavestiš brez štetja prstov. S tem samo prihraniš zavest za daljšo lucidnost.
Si bil kdaj toliko luciden, da ti ni bilo jasno, kako se boš sploh zbudil, če pa si že (v sanjah) buden? Recimo to je tako, kot bi se sedaj (ko to bereš) poskušal zbuditi. A gre?.....
-
O tehniki, ki jo opisuješ, sem bral pri Castanedi, če se prav spomnim. Nisem pa je še prakticiral; kot sem rekel - do zdaj me je zmedlo, če je prstov bilo le pet in sem običajno izgubil zavest. :(
Ne, tolikšne lucidnosti, kot jo opisuješ, še nisem doživel, z zbujanjem (zaenkrat) še nisem imel težav. Sem pa uspel zafurat lucidnost, ko sem testiral, če se res lahko "zbudiš tako, da greš spat". ;D Upam, da je vprašanje, če se zdajle lahko zbudim, bilo retorično... :-\
-
Upam, da je vprašanje, če se zdajle lahko zbudim, bilo retorično... :-\
To kar imenujemo dnevna "budnost", je ravno tako neke vrste "lucidno" sanjanje. Recimo, da je v tem momentu bilo to retorično vprašanje. Če pa se zavedaš, da so to tudi neke vrste sanje, potem veš, da se da iz njih tudi "zbuditi". Ampak to pustimo do marca, ok?
-
To teorijo sem tudi že slišal. Ampak sem na žalost (ali pa na srečo?) še vedno pri teoriji... :roll:
Hvala za tale klepet.
-
[Ponedeljek, 06.11.2006]
Potapljač
Zbudil ob 4:40. Opravim svoj obhod in nazaj spat ob 4:56. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje…
6:26
V naravi, spominja na korita Mostnice – globoke grape, kamnite stene, nenormalno čista voda,… Folk leži na travici, naprej je polica, iz katere skačemo v globok tolmun.
Neki mi je čudno, ko vidim, da Vanček in Špela neki mutita :D. Potem se obrnem okrog in ona dva izgineta; po mojem sta šla v vodo (proti bazenu / previsu). Še sam grem, se poženem čez rob. Pristanem v globoki, čisti vodi, mislim, da se dotaknem dna, preden se obrnem in plavam proti površju. Ko plavam navzgor, me prešine, da diham pod vodo! ;D ;D torej moram sanjat! 8) :mrgreen:
Z rokami se oprijemam stene (pod vodo) kot bi plezal, zato izkoristim priliko in preštejem prste na levi. Prvič – 5. Obrnem in štejem še enkrat – 6,7! :D :D (http://i82.photobucket.com/albums/j279/smiley7_2006/Smileys/Small/-yay.gif) Spet poskusim vdihnit pod vodo; za trenutek me zagrabi tesnoben občutek, ki me hitro mine, normalno diham, dokler ne priplavam do površja.
Scena se zamenja. Znajdem se doma v sobi, slišim budilko, nato trkanje. Z gospodično sva še v postelji, zato se ne odzovema takoj. Verjetno je to razlog, da se kukalo v obliki predalčka pripelje noter, hip za tem pa se odprejo vrata. Vstopi Olga, ki gre noter in nekaj da v koš, vzame iz predala,…??? To mi je ful čudno, glede na to, da sicer nikol ne hodijo noter… :-\ :-\
Potem budilka… (FA… hehe… :D )
-
[Petek, 15.12.2006]
Oblivion
2:12
Z eno gospodično se po ozkih polžastih stopnicah spuščava iz zgornjega nadstropja, nekaj se pogovarjava in veselo smejiva. V 1. nadstropju se skoraj zaletiva v par, ki se je pravkar vrnil domov in se ravno spravljata v stanovanje. Opravičiva se za stampedo in počakava, da se spravita noter, nato nadaljujeva pot. Potem se nekje ustaviva, mogoče sva za računalnikom (?), govora je o nekakšni igri (asociacija na Oblivion? :-\ ); ob kliku na miško (?) se statična slika spreminja (strateška igra?), ob vsakem kliku izgine eden od likov na sliki / zaslonu. Lik, obrnjen v levo, ima na eni nogi do kolena nekakšno barvasto perje (?), oborožen pa je s težkim mečem (kot v aimeju Final Fantasy VII); ozadje spopada je slikovito, nekako starinsko, od nekod asociacija na nekakšnega zmaja? :-\ :)
Nazaj spat ob 2:42. Po dolgem času spet poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
6:28
Nekje, ena hiška ob gozdu. Najprej ena žurka, potem pride do neke pizdarije – mislim, da hiško napadejo roparji? :-\ Bežim(o) v višje nadstropje, nekdo gre za mano. Mrzlično iščem skrivališče, ko zaslišim neke zvoke. Izkaže se, da je v hiši še en otrok, deček, ki me spusti v svoj laboratorij na podstrešju, od koder skozi strešno okno zlezem na teraso, od tam pa skočim na dvorišče in zdirjam v gozd. Ko bežim po gozdu, se nekajkrat izognem oboroženim modelom, ki očitno nekaj iščem; enemu pritečem naravnost v naročje, ta pa začne streljat proti meni, da se komaj izmažem...
Pridem nekam do enega velikega (v smislu širine drevesa, ki me zaradi tankih vej, ki rastejo iz vrha in se spuščajo proti tlom, spominja na vrbo. Na vrhu in po vejah je polno vrabčkov in ne vem, zakaj že, začnem razmišljat, kako fino bi bilo, če bi bil mačka, da jih malo prestrašim... :twisted: :mrgreen: Ker je bil ves čas prisoten občutek, da sanjam, se poženem v deblo, ki naenkrat postane večje (sprememba velikosti?), zato se s kremplji zasadim vanj in odženem naprej proti vrhu. Ko pristanem gor, je milijon vrabčkov, ki ob mojem prihodu panično odletijo v vse smeri. :lol: :D :mrgreen: Za hip še postojim na vrhu drevesa, nato pa skočim dol; čeprav se mi zdi zelo visoko, vem, da se ne bom poškodoval – mačke pač vedno pristanejo na nogah, a ne...? 8)
Scena se zamenja – znajdem se nekako v centru mesta (Ljubljane? :-\ ), pride do nekih izgredov. Spravim se v avto, še nekdo je z mano. Tik preden se odpeljeva, naju napade nek podivjan pes (?)...
Peljem se po mestu (kot da bi se vozil po Dunajski iz centra proti Bežigradu), ulica je sumljivo prazna (kar se avtomobilov tiče), na pločnikih pa je nekaj ljudi; nekateri so oblečeni v kostime rac in kitov. :D Ustavim se pred neko gostilno, do katere se pride skozi neko dvorišče. Zunaj spet nažgan in zatežen folk, zato se po kratkem postopku poberem.
Spet se znajdem v isti hišici ob gozdu kot na začetku. Spet najprej žurka, potem napad (rop?). Nekje mi potegne, da zem to že videl (deja vu) in da se tokrat ne bo enako razpletlo. V eni situaciji se nekaj drugače odločim, zato je potek zgodbe čisto drugačen. Ko bežim po hiši, me nekje začne skeleti v ustih, zato nekaj požvrkljam in pri tem iz dlesni izsesam nekaj zob (v normalnih okoliščinah bi bil tu čas za paniko, jaz pa se opogumim, rekoč: "To so samo sanje!"). :mrgreen:
Potem spet pobeg iz hiše, tokrat, ko tečem skozi gozd, vem, kje stojijo napadalci, zato se jim približam iz druge strani in jih varno obidem...
Potem je zapela budilka...
Sem razmišljal, zakaj ravno "Oblivion" in mi je po brskanju po netu potegnilo - oblivion = pozaba... :-\ In nadaljnje brskanje me je spet pripeljalo na sajte o poganstvu, šamanizmu, magiji, okultizmu,... ;D
-
[Torek, 26.12.2006]
Tempelj
4:40
Z avtom se nekje peljemo, pokrajina je živa vukojebina, vozimo se sredi ničesar in nekaj iščemo. Naenkrat se pripeljemo do nekakšnega templja; izgleda kot nek budistični tempelj – na sredini dolg, širok hodnik, na levi in desni pa nekakšni vrtovi / sobice, v katerih razne skupine izvajajo obrede, meditacije, jogo,...
Ko tavamo po templju, vidimo razen folk, ki se ukvarja z različnimi aktivnostmi; ena skupina izvaja neko borilno veščino z meči (?). Očarano stojimo pred dojom in jih gledamo, od nekod se nam pridruži še nekaj radovednežev...
Potem, ko končajo s predstavo, se folk raztepe, mi pa se še naprej čudimo. Gremo v dojo / dvorano, ki je tudi sama nekakšen vrt, na sredini jezero? Nekaj pade v jezero in en velik (visok, močnejše postave) model, oblečen v japonsko nošo – črn kimono z rdečimi vzorčki, na nogah tradicionalne(?) cokle z visokim lesenim podplatom, zakoraka v vodo in tisto pobere. Potem se obrne nazaj proti obali in začne hodit nam nasproti. Maksimalno se čudim, ko gledam ogromnega modela, ki je tako globoko pod vodo, da iz nje štrli še samo obraz, pa še tega mu zaliva voda, ki mu teče v odprta usta. :-\ A model se ne da – korak za korakom se počasi premika naprej, dokler nazadnje ni zunaj. Potem nekam izgine... :-\
Mi nadaljujemo pot; nekaj se pogovarjamo, da bomo pot nadaljevali naslednji dan, ko bo bolj svetlo. In potem naprej raziskujemo tempelj.
Gremo mimo ene psihedelične sobe (lučke, ki utripajo po ritmu umirjene glasbe, folk, ki se pozibava v ritmih in plava,... :D ). Obstojimo pri vratih in gledamo noter. Klapa se kmalu naveliča in odide, dam pa še malo postojim. Približa se mi ena deklica, v rokah nosi nekakšne srebrne nože, ki jih odvrti tik ob meni – malo se postavlja, malo me straši. Očaran sem nad njeno predstavo, kmalu potem, ko konča, odidem naprej.
Prijatelje najdem pred naslednjo sobo. Zadeva je spet nekako psihedelična. Chill glasba polni prostor, v katerem kleči približno 25 ljudi. Ob severni steni sta dva jogija – en plav na levi in zelen na desni. Možakar, ki vodi, je oblečen v zeleno-rdečo kombinacijo, zaradi odprave in rdečega turbana me spominja na indijskega fakirja. :D Gledamo jih pri njihovem obredu - fakir izbere nekoga, ki se uleže na desni (zeleni) jogi, vanj nameri nekakšno napravo, iz katere izstreli en do tri nekakšne zelene žarke in ko ti zadenejo ležečega, ga odnese na nekakšen instant psychedelic trip ;D (instant zato, ker ne traja dolgo). Gledamo jih, ko jih leader tripa enega za drugim in čez čas se pridružimo. Najprej gre en kolega. Leže na jogi, fakir ga ustreli z zelenim žarkom in modela takoj prestavi. Par sekund je videt čisto odsoten, ko se vrne, pa nekaj momlja. Fakir ga sprašuje, o čem govori in model pove, da "se mu zahvaljujem za to neverjetno izkušnjo". Potem pridem jaz na vrsto. Ko mi reče, naj se uležem, se najprej zleknem na moder jogi in sem po hitrem postopku deležen kritike, češ da se moram prestavit na zelenega, ker je le v njegovi sredini nekakšna kost, ki je pripadala nekemu čarovniku in ima zato vlogo nekakšnega ojačevalca (?). Prestavim se na drug (zelen) jogi in se že uležem, ko mi naenkrat potegne, da bi izklopil neke elektronske igrače, zato se vrnem v sedeč položaj in pobiram ven baterije. :-\ Ko mi uspe, vse skupaj položim na polico na svoji levi, nato ležem nazaj. Fakir vame izstreli dva ali tri zelene žarke in ko me prvi zadene, dobim eno zelo hitro, zelo rahlo psihedelično izkušnjo (kot po salvii divinorum, le neprimerljivo manj intenzivno). Občutek, ki me pravzaprav prej mine, kot prevzame... :-\ Po drugem in tretjem zadetku prav tako ni nekih posebnih efektov, zato se nekako razočarano vsedem, fakir pa za en kratek čas odide iz sobe. Mene ravno v tem času, ko njega ni in ko poskusim vstat, nekaj zvije (efekt z zamikom? :-\ ), da se zvrnem po tleh. Ko se fakir vrne, mu model, ki mi je pomagal na noge, navdušeno razlaga, da me je meskalito sprejel. Potem se soba izprazni, folk odide, ostane le fakir, ki obsedi nekje v bližini vrat. Začnem ga spraševat, kaj je pravzaprav to in pove mi, da je mešanica naravnih psihedelikov (omenja psylocibe in še dve, katerih imen se ne spomnim). Zanima me še, po kakem razmerju jih meša in še nekaj drugih detajlov, model pa mi prijazno razlaga. Med pogovorom mu gledam v oči in enkrat presenečeno in začudeno ugotovim, da se mu čez zenice pretaka nekakšen rdeč dimček. :-\
Potem se mu zahvalim za pogovor in odidem za prijatelji. Najdem jih v kuhinji, ko se ravno spravljajo jest. Čisto navdušen jim pripovedujem o svoji izkušnji in o tem, kar mi je povedal fakir, med tem pa en (kao) karateist prinese pladenj s kruhom. Prijateljica, ki sedi na moji desni, začne govorit nekaj o tem, da je ona zrihtala kruh, njen tip nasproti nje pa mi kaže en kos, ki je 2 cm debel in izgleda, kot da bi bil odrezan od ogromnega hleba (?).
Kul... ;D
Razen tega mi je ostalo še par asociacij – nekje ena soba s trofejami (lovske trofeje), en model, ki razlaga o poškodovani ograji,...?
Ostaja še ena odprta: z gospodično v postelji, mislim, da sem se pravkar zbudil. Pokrijem naju, nekaj se pogovarjava in pocrkljava, ko pravi, da je nekdo / nekaj tu (?!? :-\ ). Ko gledam okrog po sobi, itak ni nič videt, ampak skoz čutiva eno prisotnost med nama in okrog naju; kot nekakšen hlad. Stisnem jo in jo tolažim, da bo šel... :o Potem zaspim (zaspiva?) nazaj... => tole je bil po mojem FA... :-\
Zapišem vse skupaj in skočim na WC, potem pa ob 5:43 nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje, ki pa ni uspel... Zadnje čase me prehitro odnese... :-\
-
[Petek, 05.01.2007]
FA
4:18
S Tukom in še nekom gremo po mojem na en rojstni dan? Pozni smo, zato se nam že mudi. Pridemo do ene lesene ograje, za katero je travnik, do ceste je daleč. Nekdo predlaga, da gremo kar po bližnjici. Najprej eno cincanje, nazadnje pa vendarle preplezamo ograjo in presenečeno ugotovimo, da ni travnik, ampak močvirje. :-\ Ker se nam začne ugrezat, se poženemo v dir; skačemo na iz tal štrleče kupe. Na posameznih delih se posušena zemlja (v močvirju?!? :-\ ) za nami kar ugreza. Tuku se en preskok (na kup močvirske trave) ponesreči – zgreši ga in pade. Ko pritečem do njega, mu pomagam na noge, on pa mi med tem pravi, da si je snel krasto na gležnju. :-\
Ko pridemo na cilj (?), nekdo prinese temno moder pulover z dvema belima črtama čez prsi in nekako predolgimi rokavi in se pritožuje, kako težko je bilo kupovat to darilo. :-\
Ko sem se zbudil, sem pogledal na uro in se za hip še obrnil vstran, da bi osvežil sanje. Yeah, right... ;D
4:37
Znajdemo se v nekakšnem zaporu (ograjeno dvorišče in s posteljo in umivalnikom opremljeni bivalni prostori). Spet smo trije, tokrat drugih dveh ne prepoznam. Z nekom sem v celici, izgleda, kot da nekaj (nekoga?) čaka. Naenkrat nekdo potrka po vratih in vstopi, s seboj ima dve litrci, za kateri na grobo (po velikosti steklenic) ocenim, da vsebujeta več kot liter tekočine (vina?). Modela izpraznita vsak svojo, potem pa steklenice sestavita skupaj (zlepita skupaj pri dnu, da dobita nekakšno valjarju podobno orožje) – kaže da načrtujeta pobeg. :-\ Ker pride nekaj vmes, se odločita, da bosta podvig prestavila, jaz pa dobim pomisleke glede steklenic – jih bodo dovolili, zdaj, ko so prazne? Eden od sojetnikov me najprej popljuva, drugi pa kmalu ugotovi, da imam najbrž prav, zato steklenice razstavi in razbije, potem pa začne kose zlagat na nekakšne 60x60 cm velike papirje. Hrup pritegne stražarje – naenkrat v celico planeta najprej dva podivjana psa, ki ju vodnika komaj obvladujeta. Psa besno lajata v razbite steklenice, zato se eden od stražarjev prikloni in pobere enega od papirjev (steklo strese na tla; izgleda, da ga sploh ni opazil...) in sprašuje, kaj imamo to. Drugi stražar pobere še tadrugi papir in ko ju držita enega ob drugem, opazim, da sta poslikana s (pravilnimi) trikotnimi vzorci različnih barv, ki se nekako dopolnjujejo. Takrat eden od stražarjev opazi kose stekla in nastane halo...
Potem sem se zbudil. Tole zapišem in pred WBTB ob 5:14 gricnem še en BD. Glede na to, da imam do budilke le še dobro uro, sprva ne nameravam odštevat, ampak si premislim, ker itak ne morem zaspat in se premetavam po postelji... :-\
6:28
Gospodična spi ko dojenček, ko pogledam okrog, opazim, da je tu še prikupna sodelavka, oblečena črno trenirko in rdečo kratko majico. Ukvarja se z neko deko ali kosom oblačila, ki ga je z nečim popackala, vmes pa nič kaj sramežljivo flirta z mano. :D Ko gre do umivalnika, ravno nesem nekaj v koš in po poti uživam v razgledu. :twisted: ;D Potem grem nazaj in se spravim v posteljo, sodelavka pa se uleže na improvizori ležišče ob računalniški mizi.
Gospodična se med tem predrami, zato izkoristim priliko in se malo pocrkljam. :roll: Mimogrede jo vprašam, če užgemo eno partijo, ko smo ravno trije... :twisted: Ni odgovora, zato raje ne silim naprej.
Potem nekakšna zatemnitev. :-\
Ležim na trebuhu; ker imam poln nos, diham skozi usta in čutim, kako mi slina polzi po licu in na blazino. Za hip se dvignem v polsedeč položaj, da se obrišem in blazino obrnem. Med tem se gospodična obrne proti meni in nekaj se pogovarjava in zafrkavama, zato jo pogledam čez prste. Takrat opazim, da se mi mezinec in prstanec ter sredinec in kazalec stisnejo skupaj in nekako preveč razmaknejo – sanjam! Nekaj mozgam o zbujanju iz sanj (baje se najlažje zbudiš tako, da greš spat – o tem smo se ravno včeraj pogovarjali s prijateljem), zato ležem nazaj – mislim, da me takoj odnese... :-\
Ko se zbudim, gospodična vstane in se odpravi iz sobe, na hodniku se ustavi ob uri in začne govorit, da je že 6:20. (Tudi dejansko je morala biti približno toliko... :-\ ) Preden zapre vrata, še jaz vstanem in se ovijem v deko. Naenkrat mi pobere zvok in mi začne zvonit v glavi, po celem telesu me oblijejo mravljinci. Zavrti se mi in še vedno zavit v deko se zvrnem na posteljo ter iz nje zdrsnem za njo na tla ob radiatorju. :-\ Prigovarjam si "Vstani...", a glas kot oddaljen odmev slišim le v glavi. Z velikim naporom se skobacam nazaj na posteljo in še z večjim iz sebe iztisnem "Shit!!!", ki ga še sam komaj slišim, čeprav mi od krika kar odmeva v ušesih. Gospodična se vrne iz kopalnice in me objame (mene med tem še vedno zateguje od krčev in mravljincev) in mi reče, da se ji zdi, da sem se slinil. Odgovorim ji, da se verjetno res sem.
Potem sobo napolni zvok, kot da bi se nekdo pogovarjal, poslušal poročila? Ker mi ni jasno, od kod glasovi prihajajo, sežem po telefončku, da bi preveril, koliko je sploh ura. Za hip se mi zazdi, da glasovi prihajajo od telefona in ko ga izvlečem iz etuija, ugotovim, da mi je zaslon spet mrknil. (Se mi zgodi vsake toliko... :-\ Potem je treba telefon izklopit in prižgat nazaj, nakar običajno dela...) Odprem tipkovnico, stiskam razne tipke in pri tem očitno vključim kamero (zvoki so še vedno prisotni, vendar so bolj globoki) in z njo zaobkrožim sobo. Na zaslonu kljub temi v sobi vidim nekakšne obrise, naenkrat me nekaj stisne in vse se zatemni. :o
Potem budilka... Fak! Pa sem mislil, da sem buden... :-\
Občutek je bil, kot da bi me zadela spalna paraliza v budnem stanju... :o Da sem se zbudil pošteno skurjen, mi verjetno sploh ni treba govorit... Najslabše pa je to, da je ta isti občutek trajal še skoraj vse dopoldne... :( Swašta... :-\
-
[Nedelja, 07.01.2007]
Službeno stanovanje
Prvič me je zmanjkalo že pred enajsto. :-\ Zbudil okrog 2:30; preden se spravim nazaj spat, vzamem 2 BD, nato odštevanje za WBTB...
3:54
Zbudim se s še bolj zatečenim očesom in čudnim občutkom. :-\ Ko grem v kopalnico, opazim neke krvave fleke na pižami, zato jo dvignem in pogledam, kaj je to. Po trebuhu okoli popka (premera cca. 6 cm) opazim odrgnine in kraste. Med umivanjem se mi zvrti in zadnji trenutek se vsedem na tla, da ne bi padel. :-\ Ko me vrtoglavica mine, se poberem in grem nazaj v sobo; ne vem, kaj naj naredim. Iz sobe grem v kuhinjo, kjer mati pripravlja kosilo. Standardni "Boš kaj jedel...?", na katerega odgovorim, da ne, ker se ne počutim dobro. Potem me spet začne nekaj stiskat, zato grem nazaj v sobo.
Celo dopoldne me bolj ali manj zateguje, potem čas kosila...
Začnejo prihajat gosti. Najprej fotrova sestra z družino; ko vidim, da so vsi, si nekako oddahnem – že prej sem namreč tuhtal, da ne bo dobro, če bom moral v takem stanju vozit, zdaj pa bom lahko poprosil bratranca, če lahko pelje moj avto. Enkrat vmes odide foter ven – prišli so njegovi prijatelji z motorji (dva motorja in dva four-wheel-a). Ko grem v dnevno in skozi balkonska vrata pogledam ven, vidim fotra, ki sedi na rumeno-črni mrcini in navija gas, med tem pa nekdo skoči na bilanco motorja, kjer obstoji z raztegnjenimi rokami. Potem me spet zvije, zato zaprem balkonska vrata in grem nazaj proti sobi. Na hodniku zapnem v množico – prišli so še mamini starši. Kar na hodniku si na hitro voščimo srečno novo leto, potem pa se prerinem naprej in grem v sobo. Za mano pride mati, v roki ima neko vrečko in pravi mi, da je sem skurjen in je moje počutje posledica tega ter doda, da ima neko zdravilo za to – mislim, da namiguje na nek šnops? :-\ Povem ji še za mravljinčenje, ki sem ga imel pred nekaj dnevi in še eno situacijo in spet mi reče, da bo boljše, da sem pač skurjen. Potem gre nazaj v kuhinjo; malo za njo grem še jaz. Vidim, da so pripravili še nekaj miz (za hip se mi zazdi, da jih je več, kot jih gre v kuhinjo...). Ob vratih na levi sedi bratranec in hočem ga že vprašat glede prevoza, pa si premislim, ker ravno z nekom klepeta. Na mizi je en krožnik, na katerem je košček nečesa, ki ga poberem. Ko ga vtaknem v usta, ugotovim, da gre za piščanca – meso je tako rodo, da se mi zatakne v grlu in čutim že, kako mi zmanjkuje sape. Navsezadnje mi ga vendarle uspe pogoltnit.
Potem sem se zbudil. Tesnoben občutek... :-\ Tole zapišem in ob 4:35 nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje.
8:36
V službi dobim nekakšno napredovanje? :-\ Vmes mi nekaj manjka, potem me en visoki funkcionar odpelje v najvišje nadstropje poslovne zgradbe. Ko hodiva po hodniku, se nekaj pogovarjava. Na koncu hodnika vidim nekakšno pisarno za stekleno steno, v njej ogromne mize, obložene s kupi paporja, čisto na koncu pa sedi možakar s kozjo bradico, ki nekaj bere. Moj spremljevalec mi razlaga o tem, kakšna čast da je to – ne spomni se, kdaj je nazadnje koga spustil tako blizu sebe... :-\ Debata o mojem stanovanju. Potem prideva do vrat na desni strani hodnika, ki so odprta. Najprej vstopi on, za njim še jaz; znajdeva se v nekakšnem salonu. Čistilke v nekako starinskih oblekicah (črno-bela kombinacija; kot v filmih ;D ) ravno pospravljajo. Ko vstopiva, se postavijo v vrsto in spoštljivo priklonijo, potem pa nadaljujejo z delom. Možakar mi še naprej razlaga, da imam visoki privilegij, da lahko dobim tole službeno stanovanje. Od navdušenja sem čisto preč, on pa se zadovoljno smehlja in me spodbuja, naj pogledam darila, pripravljena na mizi. Odprem najprej prvo kuverto in preberem listek; mislim, da govori o lastništvu stanovanja. Potem je tu še ena kuverta – nekakšna čestitka. Naprej so nekakšne škatle – ko jih odpiram, ugotavljam, da gre za različne pisarniške pripomočke. V eni škatlici so tri pisala – nekakšno dvojno nalivno pero, kuli in tehnični svinčnik v črni barvi; v drugi škatlici je srebrn nož za odpiranje pisem z zelenim ročajem in zlato obrobo, potem je tu še en tehnični svinčnik modre barve in še nekaj drugih stvari.
Ko končam z odpiranjem daril, me možakar začne spodbujat, naj se grem razgledat še naokrog.
Pridem v spalnico, kjer vidim ogromno posteljo, prekrito s svilenim pregrinjalom. Desno od postelje je omara, ki se kar sveti od pisanih gumic za lase; pomislim, kako bo gospodična vesela, saj jih kar naprej izgublja... Pogledam na omaro nasproti postelje in vidim dva televizorja, nad njima nekaj knjižnih polic s starinskimi knjigami.
Grem iz spalnice in po hodniku nadaljujem v kuhinjo. Velika jedilna miza na eni strani, na drugi pa ogromen pult z dvojnim umivalnikom. V desnem je še nekaj posode, levi pa je prazen, zato odprem levo pipo in si hočem umit roke, ko nekdo panično priteče do mene, češ, da ta voda ni uporabna in naj grem na desni umivalnik. Ko sprašujem, v čem je stvar, se le umikajo, odgovora pa ne dobim. :-\
Potem še ena debata glede avtomobila. Modelu pošteno povem, da je moj sicer vozen, ampak še vedno rahlo sesut in da ga bom počasi popravil, pa mi reče, da lahko za ta čas vzamem tistega – stopiva do okna s pogledom na notranje dvorišče, na katerem se ravno ustavi ogromna zelena limuzina. Šokirano gledam proti njej, moj spremljevalec pa se še naprej zadovoljno smehlja...
Kasnej me odpelje še na zunanje dvorišče. Greva mimo velikih železnih vrat; zaprta so, na drugi strani pa vidim stražarje v črnih oklepih s srebrnim znakom na prsih, oborožene s sulicami. Pomislim, da je vse skupaj kot iz 17., 18. stoletja, na glas pa vprašam, kam vodi stopnišče, ki se vidi skozi ograjo. Moj spremljevalec postane skrivnosten; nekaj začne mencat in na koncu zaključi, da bom drugič izvedel. Ko hodimo proti reki, ki teče mimo graščine (poslovne stavbe), nas naenkrat napade trop podgan. :-\ Ogromne so in izredno agresivne, zato zagrabim palico in udarjam po njih, dokler niso vse le še neprepoznavna gmota mesa in krvi. Dve služkinji, ki sta z nama, se prestrašeno stiskata, tretji pomagač pa krvavo brozgo z nekakšno palico odbije v vodo. Ker mi vodnik ravno razlaga nekaj o kugi, pomislim, če je bilo pametno to, kar je služabnik naredil s podganami... :-X Izza ovinka se nam pridruži še moja draga. Oblečena je na starinski način, najbolj pa me v smeh spravijo njeni čevlji, ki imajo vsaj meter visok podplat in spominjajo na hodulje. ;D
Potem se skupaj podamo nazaj proti graščini.
Zanimive sanje... ;D Občutek sem imel, da sem res nekje drugje; v 17., 18. stoletju...
Tudi danes je bila za kratek čas prisotna lucidnost – v lokalu ena pizdarija, pred napadalci pobegnem iz restavracije in po žlebu splezam na streho bližnje garaže, kjer se moram z nekom (spet Azijcem! :o ) spopast. Ko si iz oči v oči zrem z ogromnim nasprotnikom (od strahu čutim cmok v grlu), za hip pogledam v roko in se zavem, da sanjam. Napadalca zlomim kot za šalo, ostali pa se preplašeno razbežijo. :mrgreen: :mrgreen:
Mislim, da se potem nadaljuje del s službenim stanovanjem... :-\
-
[Ponedeljek, 08.01.2007]
Kdo bo koga?
Pred spanjem vzel 1 BD. Zbudil ob 0:56. Na hitro enega skadim in ob 1:03 vzamem še en BD, nato nazaj spat.
2:38
Panika v službi – uprava ima pomemben sestanek, na katerem morajo nekomu poročat. Članica uprave me ulovi na hodniku in me sprašuje, kateri software se uporablja na firmi. :-\ Povem ji, da ji iz glave lahko naštejem le nekaj stvari, za podroben seznam pa moram preverit. Naroči mi, naj to čim prej uredim, potem pa odide v pisarno (dvorano) v pritličju (?!?). Ko stečem proti dvigalu, se proti meni požene varnostnik, ki mi začne nekaj morit in precej časa traja, preden mu dopovem, da sem zaposlen tu, čeprav mu pod nos ves čas tiščim službeno kartico z logotipom na obesku. :-\
Potem grem v dvigalo, ki me odpelje do nekih kopalnic. Noter je polno pijanega folka (s katerimi sem se družil v mladosti, pred vsaj 10 leti), ki so očitno na nekakšnem žuru (izletu?) in požirajo vse, kar jim pride pod roke.
Kot izgleda, sva z gospodično v tem istem hotelu na počitnicah; v sobi je tema – mislim, da se spravljava spat? Sanja se mi, da nekaj padam; roke imam iztegnjene pred seboj in takrat mi potegne (jih zagledam :D ) – preštejem prste, ki se prepletajo in zavem se, da sanjam. ;D Prosti pad spremenim v let, telo zvijem navzgor in poletim proti nebu. Stvari pod menoj postajajo vse manjše in manjše, zato se odločim, da se bom spustil nižje, da lahko uživam v razgledu. Z nekaj napora telo res obrnem proti zemlji in ko že vidim drevje pod seboj, nekaj zajebem in začnem spet padat. :-\ Pristanem v postelji v hotelski sobi in se prebudim. :) Hitro se dvignem, da bi našel eno pisalo in kos papirja, pogledam na uro, ki kaže 5:06. Potem opazim, da gospodična sedi ob postelji in meša nekaj v enem loncu. :-\ Ko jo sprašujem, kaj počne, mi pove, da je izvedela recept za ocvrtega piščanca, ki ga zdaj pripravlja. :-\ :-\ (Zakaj že?? Kot prvič, sva oba vegetarijanca in kot drugič – zakaj ob 5:06???) Poljubim jo na čelo in pripomnim, kako je prismojena, potem vstanem in grem naprej iskat kos papirja, da bi zapisal sanje. Ko pogledam proti postelji (na drugem koncu sobe?!?), vidim, kako se iz nje ravno skobaca krmižljav dečko, ki gospodično še poljubi, nato pa kar v gatah odide. Še preden mi vredu potegne, kaj se dogaja, v sobo uleti skupina žurerjev, ki vse pretaknejo, ko iščejo alkohol. Dva se potem zlekneta na kavč in si postrežeta z nekimi prigrizki, tretji pa nekje najde paketek tabletk, ki jih kljub temu, da je že pošteno naložen, korajžno golta. Ko vidim, kaj počne, skočim do njega in mu stekleničko vzamem iz rok. Vprašam ga, koliko jih je vzel. Nekaj momlja, zato razberem, da jih je pojedel več, kot je to priporočljivo in takoj mu povem, da ne vem, kake bodo posledice, ker ne gre za droge in je pametno, da se jih ne prenažiraš. Še preden povem do konca, model pade dol in se začne penit, srce mu tako močno utripa, da predel prsi kar rdeče žari, žile na vratu pa mu od napenjanja izstopijo. :-X Ko ga gospodična vidi, ji postane slabo, zato odide iz sobe.
Preden odidem za njo, fantom rečem, naj ga spravijo k sebi. Gospodično najdem v sosednji sobi; stiska se k tlom in joče; mislim, da je tudi njej nekaj slabo. :-\ Ko jo potolažim, greva iz sobe in nazaj proti svoji spalnici in takrat na hodniku vidim najine nočne goste – večina jih spet veselo posega po alkoholu, komiranec, ki se je izbruhal, pa je postal lačen, zato se na široko smeji, ko v rokah nese kopasto naložen pladenj. Ko ga gledam, me spominja na pravega prašiča... :-\
Potem sem se zbudil. Poleg opisanega mi je ostalo še nekaj asociacij – prijateljica in BD (verjetno v povezavi z njenim postom na forumu... :-\ ), en pregon podivjanega psa po nekakšni norišnici? in skupina zdravnikov, ki komaj obvlada norega pacienta v beli halji. :-\
Še enega pokadim in ob 3:25 nazaj spat.
5:12
Pomembna zabava, med številnimi eminentnimi gosti v eni gostilni sta tudi ljubljanski župan in Josipa Lisac. ;D Pri sosednjem omizju sedimo tamladi in poslušamo slavnostni govor. Enkrat vmes nekdo nekaj komentira, če bo zdaj kaj boljše poskrbljeno za mlade oziroma nekaj v tem smislu in Josipa se obrne k nam ter se pridruži debati. Potem gremo s prijatelji v en kafič; dva me kibicata, če bom dal za pijačo, čeprav sta oba že solidno naložena. Vsedeta se za eno od prostih miz in naročita, jaz pa stojim ob šanku in izbiram pijačo; fanta me med tem ves čas veselo zbadata glede gospodične. :-\ Med tem, ko izbiram alkohol (od Cynarja, Balantinesa, Conforta,... :-\ ), eden omeni nekaj o tem, da me je prevarala, drugi pa še naprej navija za rundo. Takrat opazim, da imata pred seboj vsak svoj kozarec viskija (eden še polnega, drugi pa na pol izpraznjenega), zato padem ven, češ – če ne bi dal jaz za rundo, bi pila pa sok... :-\ Plačam, nato pa razburjeno zapustim kafič. Zunaj se zaletim v enega pijanega modela, ki veselo poje in iz roke mi pade denarnica, da se drobiž razsuje po tleh. Potem, ko ga (večino) poberem, grem v en hotel; gospodična me čaka v temi sobi. Ko se uležem k njej in se začneva crkljat, potrka po vratih. Oglasi se sobarica, ki brez povabila vpade noter in naju napade. Z njo je še ena ženska; obe obvladam, potem pa pride še ena skupina hotelskih uslužbencev in pride do konkretnega pretepa, zato jo pobriševa. :-\
Znajdem se doma v Mislinji. V hišo pridem skozi spodnjo garažo in grem gor k babici, ki jo zmotim pri kuhanju in jo prestrašim. Sprašuje me, kako sem prišel noter, da me ni slišala in pojasnim ji, da od spodaj. Potem sprašuje nekaj glede gospodične, jaz pa ji odgovarjam na vprašanja, pri čemer neprijetno govorico zamolčim. Potem odidem in se dobim z gospodično na nekem pomolu. Vprašam jo. Če je res in ona odkrito prizna, potem pa mi začne pripovedovat, da se je začelo po novem letu in da je bilo ful vredu... :-\ :( :-\ Sprva njeno pripovedovanje mirno prenašam, naenkrat pa jo ob nekih besedah zagrabim in jo zabrišem v vodo. Še sam skočim za njo in jo prinesem nazaj ven, ona med tem še naprej pripoveduje in nasipa soli na rano. Še enkrat se mi sname film; zagrabim jo za roko in ji prisolim tri krepke klofute, ki jih mirno prenese. :-\ Potem jo objamem in ob njej zdrsnem na kolena, sprašujem jo, zakaj mi to počne. Razloži mi, da zato, ker me ni nič doma, poočita mi, da sem cele dneve v službi. Prizadet sem, odgovorim ji (spomnim jo), da je ona tista, ki po cele dneve dela; vedno bolj sem brez volje... :-X
Še dodatno me zabije, ko začne nekaj v stilu: "Sicer je pa itak prepozno..." Potem nadaljuje, da ji zamuja menstruacija, ker da je že nekaj časa nazaj nehala jesti tabletke. Sprašujem jo, koliko časa že, pa hladnokrvno navrže, da se je zgodilo že enkrat prej, ker je pozabila... Občutek imam, da se mi je sesul svet... :P
Potem sem se zbudil... :-\ V prsih me je stiskalo, občutil sem tesnobo, kot že dolgo ne...
Ob 5:51 sem poskusil še enkrat zaspat nazaj, ampak me je prehitela budilka...
-
[Petek, 12.01.2007]
Vran nad Koštabono
Zbudil ob 3:37. Zaradi sinočnjega žbeja mi ni ostalo nič od sanj... :P Enega skadim in ob 3:57 vzamem še 2BD, nato nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
5:12
Zbudim se v taveliki sobi na Brilejevi. Ureditev prostora je ista, kot jo imava v Gameljnah – sanjam! :D Potem izgubim lucidnost, ko slišim praskanje po vratih. Grem pogledat, kaj se dogaja in pred vrati je mlada črna muca, ki je nekaj podivjana in se zaganja vame. :-\ Odrinem jo in jo poskušam zapret nazaj na hodnik, a še naprej sili v sobo. Priškrnem ji vrat z vrati, nato jih odprem in opazim, da je na hodniku še ena, ki se mi tudi že približuje. Na hitro zaprem vrata in se vrnem noter.
Potem nekaj v sobi; zaradi ene pizdarije odrinem leseno mizico, ki jo zabijem čisto do vrat; vse, kar je na njej in na spodnji polički, se razsuje po tleh. Hrup zbudi gospodično, ki mi pride pomagat ravno takrat, ko poberem robčke. Hočem si obrisat nos, med tem zakašljam. V grlu začutim cmok, ki ga izpljunem v robček; no, v robček le majhen del – vmes kihnem, pri tem pa se mi pljuča temeljito sčistijo - gromozanski kup pristane na tleh. :o :-\ Med tem, ko pobiram zadeve po tleh, mi spet potegne, da sanjam (roke pa to... :D ). Spomnim se na projekt – spremenil se bom v vrana! :D ;D
Ehm.. :-\ Občutek je isti, le višina se mi za kratek čas spremeni – kot da bi se spustil do tal, nato pa spet dvignil pogled; tokrat nekoliko višje, kot običajno. :-\ Je to to...? Grem do ogledala na vratih omare in ko se pogledam vanj, vidim, da je glava, sicer kosmata od perja, še vedno moja, telo pa vranje. :D Med tem, ko lebdim pred ogledalom, se še glava spremeni, nakar skozi odprta balkonska vrata odletim ven.
Pri letu imam težave z uravnavanjem višine (mogoče zaradi novega telesa? :-\ ). Letim nad gozdno pokrajino, ki me izrazito spominja na Koštabono (asociacija je verjetno posledica karakteristike – kamnov in prsti, rastja,... – od nočnega sprehoda?). :-\ Pristanem nekje ob obali na eni pečini; spet sem jaz. :D Ko pogledam proti gozdu, vidim v temi obrise, ki se približujejo. Prepoznam Dejana (še vedno neobrit? ;D ), Gapeta in še nekoga; precej je novih obrazov. Potem se nekaj pogovarjamo in Dejanu začnem težit, naj mi pove nekaj, kar ve samo on, da vidim, če deluje telepatija oziroma prenos informacij skozi sanje. Zmeniva se za eno številko (mogoče PIN), potem pa mi pove številko transakcijskega računa (zapomnil sem si, da gre za NLB kartico in da številka vsebuje več enic – je res?!? :-\ ).
Nekaj časa še sedimo ob ognju in se pogovarjamo, jaz si na vse pretege poskušam zapisat številko na en list papirja, a noben kuli ne piše; vsi le puščajo sledi na podlagi, zato me skrbi, da si številke ne bom zapomnil... :-\
Ko se razidemo, stečem mimo ene šole v gozdu (ob gozdu?); v eni predavalnici imajo ravno predavanja. Pot nadaljujem do ene koče; ko pridem noter, dobim asociacijo, da gre za nekakšen turistični center (?) – v njem delajo sama dekleta. Ker sem po poti razmišljal, kako bi še uporabil lucidnost in dobil idejo za skupinski seks (jaz in skupina deklet... :twisted: ), se mi ob pogledu na cvetke, jasno, kar smeji. A me že ta prva spravi na realna tla – je namreč preoblečen moški. :-\ :P Ko izmed vseh fejkov izberem tri cvetke, ki so za (prej jih seveda preverim – s prstom pod krilo... :D :twisted: :mrgreen: ), se odpravimo nekam ven. Ne vem, kako že (spet) pride do pizdarije; nekje sedim in ker me pritisne na minus, opravim kar v prisotnosti deklet (konec koncev bodo itak vse videle... :D ); gledam, ko s curkom naredim luknjico v pesku. Potem me ena opozori, da sem se po hlačah in ko pogledam, vidim, da so cele hlače mokre. :o
Potem se mi zazdi, da slišim budilko, zato začnem izgubljat lucidnost... :-\
Zbudim se, gospodična me nežno ljubkuje po hrbtu; poda mi robčke. No, in potem se še enkrat zbudim. :mrgreen:
YAAAY! 8) :mrgreen:
-
[Sreda, 17.01.2007]
Headtrip
Zbudil ob 0:27. ;D Grem na WC, enega pokadim in ob 0:41 vzamem še en BD, nato nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje.
6:30
Uspe mi zavesten vstop v sanje? ;D V glavnem – sedim za eno mizo, meni nasproti en tip, na njegovi desni ženska. Gledava se v oči, zgleda, da meriva moči? Naenkrat opazim, da se mu obraz popači – okosteni in postane pepelnato moder, njegove prazne oči zlovešče bolščijo vame. :-\ Hočem umaknit pogled, a ne morem. Naenkrat me začne vlečt proti njemu in nekako me vsrka vanj, v njegovo glavo. :o Znajdem se v nekakšni črvini, padam. Okoli mene se vrtinčijo oblike in vzorci; najprej rdeče-oranžni, potem zeleni, nato modri. Izgubim zavest in padem v navadne sanje...
Z očetom in bratom gremo v trgovino z orodjem. Že takoj, ko stopimo noter, začnemo izbirat orodje – žagico te in one oblike, pa neke nože in izvijače,...; izgleda, da sestavljamo komplet (ali pa zanj dokupujemo manjkajoče kose). Potem gremo v zgornje nadstropje, na nekakšno podstrešje, kjer je urejen improvizori rastlinjak. Vse je zanemarjeno in zapuščeno, le neke rože cvetijo kot ponorele. Povejo mi, da je to moja zapuščina (dediščina), nato začnemo podstrešje preurejat in pospravljat. Pri tem odkrijemo eno skrinjo (škatlo), v kateri so različni predmeti – kovanci (spomnim se kovancev za 500 tolarjev in 10 tolarjev), pa nekakšni našitki,... Vsak predmet skriva zgodbo, ki jo foter pove. :D
Pri babici. S prijateljem in prijateljico smo prišli nekaj pomagat. Babi nam za pomoč da nekaj denarja (bankovce za 50 in 20€) in kup vijoličnih platnenih bankovcev po 10.000 (nekaj). Izkaže se, da gre za nekakšne bone (?!?), ki jih gremo nekam zamenjat za gotovino.
-
[27.01.2007]
Ubijanje oblakov
3:09
Pred nekim zdravstvenim objektom. Mala punčka joče, mamica jo tolaži. Ko grem mimo, vidim, da si dajeta opravka z malim, oranžnim, kodrastim kužkom, ki se nerodno opoteka. Na njegovi levi strani čez hrbet opazim sled avtomobilske gume. :-\
Po cesti, ki vodi skozi gozd, se peljem nekam; mudi se mi. Za mano kolona, v vzvratnem ogledalu opazim policijski avto, ki me enkrat vmes prehiti. Pripeljem se na cilj – na levi ob cesti visoka lesena ograja, za njo hiša z nekakšnim stolpom; na desni (polno) parkirišče. Avto parkiram kar na travnik, nato stečem proti hiši. Ko pridem na dvorišče, presenečeno ugotovim, da nekaj ni vredu – prej nekakšen zdravstveni objekt (isti, kot zgoraj? :-\ ) je preurejen in spremenjen, po celem dvorišču je polno otrok – tabornikov. Ko me opazijo, me vsi hkrati pozdravijo, potem do mene pristopi starejši deček, ki me vpraša, če mi lahko pomagajo. Povem, da iščem zdravstveni dom, ki je bil nekoč tukaj in odgovori mi, da so objekt preselili; na hitro mi razloži, kam moram iti. Ker mi zadeva še vedno ni čisto jasna, pridejo trije (dva dečka in deklica), ki naj bi mi pokazali pot. Skupaj odidemo proti parkirišču in se zbašemo v avto. Ko se ta že premakne, ugotovim, da sedim na zadnjem sedežu in da taho pač ne bom mogel vozit. Presedemo se, nato se odpeljemo. Ko pridemo do zdravstvenega doma, grem noter; iščem ordinacijo svoje zdravnice, ki je (začuda) tudi prestavljena. :-\ Ko hodim po zdravstvenem domu, pridem do ordinacije, kjer na mizah gola ležita sodelavca in čakata na nekakšno izpiranje. Pride zdravnica, ki jima pod pritiskom izpira strjeno kožo iz riti. :-\ ;D
Potem končno izvem, kje je ordinacija moje zdravnice in ko jo najdem, ji razložim z zobmi povezane probleme. :-\
Ob 8:47 vzamem 2 BD, nato nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
10:59
Uspe mi zavesten prehod. ;D Spet ob morju, stojim na eni skali in navzdol gledam rakce. Naenkrat se mi perspektiva spremeni in gledam jih od spodaj navzgor; tokrat so moje velikosti.
Lokacija se spremeni; znajdem se v stanovanju na Brilejevi. Ker manjka stena, gledam temne oblake, ki se podijo po nebu. Želim si, da bi se zjasnilo; s prstom naciljam velik oblak, ki se razblini ob dotiku. Razpičim jih še nekaj, potem pa mojo pozornost pritegneta sodelavec za računalnikom in sodelavka, ki nekaj debatirata; izgubim zavest in pristanem v navadnih sanjah.
Scena se spet zamenja in znajdem se v neki študentski (dvoposteljni) sobi. Na eni postelji dva modela poslušata glasbo in igrata karte; izgleda, kot da nas sploh ne vidita. :-\ Na drugi strani s prijateljema nekaj debatiramo. Čez čas odidem.
Zunaj je že tema, peljem se proti Slovenj Gradcu. V mraku opazim štoparja in ustavim ob robu, da bi ga pobral. Takrat vidim, da ga je že nekdo drug pobrtal, zato se odpeljem naprej. Naenkrat opazim, da sem na kolesu. :-\ Z mano so še trije drugi (vključno s tistim štoparjem), zato kolo nikamor ne gre. Ker nas je preveč in ker ne morem gonit, jim rečem, naj dajo noge dol in kolo poganjajo. :-\ :D
Tik pred Slovenj Gradcem na cesti zastoj. Razjahamo in gremo pogledat, kaj se dogaja. Po poti opazim, da sem izgubil telefon in skupaj ga iščemo; najdemo le telefon, ne pa tudi etuija. Ko pridemo do avtomobilov, ki stojijo, vidimo, da en tip vrti po rokah moj etui in hoče dobit še telefon. Ker nas napade(jo), se hitro odpeljemo naprej in jim komaj pobegnemo. :-\
-
[Ponedeljek, 29.01.2007]
Drugačno domovanje
1:25
Hodim od žage proti Grešovniku, v rokah nosim računalniško tipkovnico, ki si jo z zanimanjem ogledujem. Ko pridem do Grešovnikove hiše, se ustavim, tipkovnico odložim na pločnik in pokleknem ob njej ter jo začnem z zanimanjem proučevat. Spomnim se rdečih in zelenih tipk ter nekakšnih napisov in oznak (v glavnem puščic) na njej. Ko klečim na tleh in analiziram tipkovnico, gre mimo mene mati; tako je zatopljena v neke papirje, da me sploh ne vidi. :-\ Ko gre mimo, poberem tipkovnico in odidem za njo; greva proti domu (babičini hiši). Na dvorišču vidim parkiranih nekaj avtomobilov in premišljujem, kdo bi utegnil biti na obisku. Pridem v stanovanje (spodaj) in vidim za mizo sedet dedka (v vijolični maršalski uniformi) in babico ter očeta in mamo, ki se nekaj pogovarjajo in veselo smejijo. Presenečeno obstojim med vrati, nato pa na dedkovo začudenje planem ven iz hiše. Postojim na dvorišču, z rokami si potegnem čez obraz, da bi se osvežil, nato začnem obračat roke in štet prste – 10. :-\ Iz hiše slišim dedka, ki sprašuje, kaj mi je in nekoga (mislim, da babico), ki mu odgovarja, da preverjam stvarnost, ker je v resnici že leta mrtev. Aha, torej res sanjam! :D Spet se podam noter, dedka veselo cmoknem na lice, nato prisedem. Med tem, ko debatirajo o neki hrani, (mati na list papirja skicira miselni vzorec, ki prikazuje potek od živali do živila :-\ ), opazim na mizi pepelnik, v njem nedokončan (moj) čik. Vzamem ga in ga skadim do konca. :-\
Potem sem se prebudil. Enega skadim, ob 2:01 pa vzamem 2 BD in nazaj spat. Še en poskus WBTB z odštevanjem v sanje...
4:55
Z nekom pridem do stanovanja na Brilejevi; baje naj bi imeli tam neko žurko? Ko vstopiva, začudeno ugotavljam, da je stanovanje v celoti spremenjeno in izgleda kot nekakšen študentski dom. :-\ Najprej odložim nahrbtnik in se grem razgledat naokrog. V moji bivši sobi si nekdo ravno opremlja prostor (noter je nekakšen regal in precej velika postelja, prekrita z rjavo deko; vse deluje precej monotono...), zato se odpravim naprej. Dnevna soba je polna pogradov, dekleta pravkar razlagajo svoje stvari in v prostoru je praviživ-žav. :D Svoj obhod nadaljujem v kuhinjo, ki je prav tako preurejena v bivalni prostor; čudim se, kako je lahko v tako majhnem stanovanju toliko ljudi. Zaidem še v kopalnico – ogromen prostor je svetel in lepourejen – nekaj ban in straniščnih školjk, bide, iz katerega teče voda, povsod pribor od raznega folka,... :-\
Potem se začne zabava. Ljudje se veselo nacejajo, v stanovanju je tako zakajeno, da me pečejo oči in me sili na kašelj. Ker mi zmanjka tobaka, odidem na obhod, ker se ne morem spomnit, kje sem ob prihodu odložil svoj nahrbtnik. :-\ Hodim iz sobe v sobo; v eni skupina deklet, ki se odpravljajo spat in veselo čebljajo. Uletim v ogromno temno sobo in tipam za stikalom. Ko vstopim, parček prestrašeno odskoči narazen :D, še vedno se sliši vzdihovanje in stokanje, ki preneha, ko nekdo prižge luč. Model me besno nadere, nekdo pa ga miri, češ, da iščem svoje stvari. :-\ Ko končno najdem (očetov?!?) nahrbtnik, opazim, da imam s seboj tudi spalko; lahko bi celo prespal... :-\ :D Iz nahrbtnika vzamem tobak in grem nazaj na žurko. Nekdo mi ponudi svoj tobak in v veliko rizlo navijem pravo bombo. ;D Ko ga začnem kadit, me posili na kašelj in v grlu se mi začnejo nabirat nekakšni koščki. Izkašljam se in svinjarijo izpljunem na tla ob neki omari, potem odidem v eno sobo.
Z nekim dekletom se začnem pogovarjat. Povem ji, da sem bil prvi najemnik v tem stanovanju in ko to izve, me začne spraševat, kako je bilo takrat. Preden začnem pripovedovat, se jih nabere cela skupina, ki z zanimanjem poslušajo moje pripovedi. Sprašujejo me o sosedih in povem jim, da razen s spodnjo (natančnoopišem, katero) nismo nikoli imeli nobenih težav.
Potem pride do enega konflikta – en model se spusti v besedni boj z mano. :-\ Da bi se izognil prepiru, se umaknem – poberem svoje stvari in jo pobrišem iz stanovanja. Trojica jo mahne za mano in lovijo me po ozki (tudi slučajno ne podobni kateri koli ljubljanski!! :-\ ) ulici. Ko pritečem do glavne ceste in se zadihan ustavim, pogledam nazaj in opazim, da so odnehali.
Prečkam cesto in na pločniku na drugi strani srečam štiri dekleta (od teh ena temnopolta in ena Azijka), ki se odpravljajo proti obali. Pridružim se jim in zapletemo se v pogovor. Ko pridemo do plaže, je tema ravno nekaj o oprsjih – opazim temnopolto dekle j jedrimi joški in za primerjavo pogledam eno od svojih sopotnic (temnopolto dekle, ki šimfa najbolj) – nasmehnem se, ko opazim, da ima popek med joški. :D ;D :D
Potem se razidemo. Ker mi potegne, da sanjam (a kljub temu, da obračam roke in štejem prste, teh vedno naštejem le deset... :-\ ), potem spet tuhtam, kaj bi počel z lucidnimi trenutki. Spomnim se na projekt. Ko premišljujem o tem, kje bi utegnil biti Alan, se znajdem pred neko hišo, za njo hrib, porasel z gozdom. Do mene priteče ogromen, nekoliko zlovešč pes, ki me najprej ovoha, potem pa z divjim mahanjem repa navdušeno pozdravi. Takrat iz gozda prileti puščica, ki se zapiči v tram v moji bližini; za njo še ena. Kmalu se iz gozda prikaže Alan, ki je vadil streljanje. :-\ :D Z njim je še nekdo, spremlja ju drugi pes. Ko pridejo do hiše, se pozdravimo in sedemo za mizo na verandi, ena ženska (mogoče Gaia? :-\ ) pa postreže s pijačo in prigrizki. Potem ena debata, nato pa mi je spet zmanjkalo energije... :-\
-
[Četrtek, 08.03.2007]
Tornadi
3:59
Pri babici v Mislinji. Nekdo pride na obisk; zaupam mu, se mi izpovem. Tolaži me, mi svetuje. Mislim, da je tema nekaj o Velikem bratu, občutek imam, da mi sledijo na vsakem koraku in razlaga je seveda ta, da sem paranoičen, da to sploh ni res,... Povem mu, da imam končno dokaze, razburjeno mu razkazujem čisto navadne časopisne odrezke, čestitke, pisma,..., ki naj bi dokazovali mojo teorijo zarote. Moj sogovornik me prepričuje, da blodim,... Ko odide, mu sledim in odkrijem, da se z nekom dobi; izkaže se, da poroča.
(U)lovijo me in mi poskušajo oprati možgane; tudi oni me prepričujejo, da ne obstaja ne Veliki brat, niti teorija zarote. :-\ Uklonim se jim, puščam jih v prepričanju, da jim verjamem, ker ne vem, kako naj jih razkrijem. :P
Ko se vrnem domov, se o tem pogovarjam z babico, ki izkaže nekoliko več vere in zaupanja; tudi ona ima nekakšne dokaze, ki jih skrbno skriva.
Potem pride bratranec, ki presliši del pogovora in naenkrat se mu silno mudi v trgovino; seveda je tudi on eden od njih. :-\
Zbudim se, v meni se prepletajo mešani občutki; premišljujem, kdo je naš in kdo njihov. Zapišem sanje, nazaj spat ob 4:20.
6:30
Po obali se vozim z gokartom, pred eno gostilno obstojim, ker slišim ful znanih glasov. Grem pogledat. Skozi gostilno na teraso ob obali, polno prijateljev (klapa iz srednje šole), na brisači malo proč nekdo "nov", ki ga prepoznam kot Visiona. Z dvema mojima prijateljicama igrajo karte. Potem me nekdo nekaj zafrkava, glede alkota in pohanja...? Gledam preko zaliva, na drugi strani opazim, da se nebo čisto potemni, mestece udarijo tornadi. Mislim, da Vision predlaga, da gremo noter. Folk se loti žuranja naprej, jaz gledam skozi okno in se čudim tornadom, ki izginjajo in nastajajo. Opazim, da tornado, preden izgine, "postane obraz". Si rečem, da moram sanjat, pogledam proč in spet skozi okno - ravno ujamem enega, ki izginja dosti blizu; razločno vidim obraz starejšega moškega, ki se razblini kot meglica. Zdi se mi, da je tisti, ki sem ga sanjal takrat, ko me je učil "skrivnosti življenja"..? (sanje "Bistvo je očem nevidno") Zdaj vem, da sanjam.
Tornadi se približujejo našemu "zatočišču", čuti se moč, ki že učinkuje na objekt. Vision svetuje, naj odpremo okna in vrata, da bo veter šel skozi in da ne bo raztrgalo hiše. Eni so skeptični, ampak v končni fazi res odpremo okna in vrata. Med tem tornadi "pridejo" do hiše; ko se dotaknejo dvorišča, se "spremenijo" v ljudi in v taki podobi pridejo noter. Povabimo jih v eno zadnjo sobico, s strahospoštovanjem se jim pridružim in pademo v debato. Enkrat vmes pride še en znanec; čudim se, kaj počne tu, glede na to, da so tornadi energije umrlih. Pove, da je imel prometno nesrečo. Dokler so pri nas, zunaj spet mirno nebo...
Potem se scena zamenja. Peljem se na neko srečanje. Prehitro pripeljem na mejni prehod, zato ne uspem pravi čas zabremzat, odpeljem mimo carinarnice. Cariniki takoj skočijo ven, vpijejo in mahajo za mano. Takoj se ustavim, pojasnim, da sem po nesreči odpeljal mimo, pokažem potni list, carinica mi pomaha, da lahko grem naprej. Pri "sosedih" me ustavijo, sprašujejo, kam grem, če imam kaj za prijavit. Povem, rečem da ne; pozabim na žbe, ki je nekje v torbi. Ko mi reče, da mu dam torbo, mu jo izročim in se šele kasnej spomnim na tisti nesrečni žbe. Med tem, ko brska po torbi, samo upam, da ga ne bo našel; vmes pride še ena ženska (ki jo tudi prepoznam iz RL); ustvari zmedo, zato mi carinik vrne torbo, preden kaj odkrije. Potem se odpeljem naprej.
Pridem na mesto srečanja. Neka dvorana, v njej gasilske mize in klopi, ob steni miza z računalnikom. Nekdo za računalnikom, pridem tja in nekaj se zadebatirava. Pridruži se nama še Gape, ki pove nekaj o tem, da kasnej računalnik sploh ni več potreben. Začne vizualizirat, s prsti gre skozi zrak in "nariše" monitor, tipka po mizi; kjer se dotakne (zraka, mize), pod njegovimi prsti "ostanejo" sledovi - kot nekakšen "navidezen monitor, tipkovnica... Pride njegova punca, ki se zafrkava, da smo opleli, ker je noter padel...
Takole, pa sem jo dopolnil. :D Zanimivo, kako se ujema s prej objavljeno verzijo, glede na to, da je zgoraj zapisano nasta(ja)lo takoj po bujenju, prejšnje besedilo pa nekaj ur kasneje... 8)
-
Dodajam še debato...
hvala za obširen opis sanj, veliko stvari se pokriva. Čeprav je meni dosti vsebine zjutraj ušlo, zaradi budilke.
Sanjski prostor je z veliko gotovostjo isti - sam sem bil v tudi v gostilni, morda je prostor bolj spominjal na restavracijo, ker je prostor deloval večje, kot so klasične gostilne; ravno tako je bila ta lokacija nekje ob "obali", čeprav morja nisem zaznal; hkrati pa to ni bilo v Sloveniji, kar se navezuje s tvojo carino in vožnjo po avtocesti, ki sem jo tudi sam sanjal. energije ljudi, ki so bili prisotni bi opisal kot "pozitivno pričakovanje" nečesa, kar se kasneje izkaže kot tista "fenomenalna" energija, ki smo jo bili vsi deležni. Prihod te energije se je tebi verjetno simboliziral kot tornado.
Lahko rečem, da smo v sanjah doživeli skupinsko transformacijo, skozi zelo lepe energije.
Ja, tudi pri meni je precej stvari ušlo, prav tako zaradi budilke in gospodičninega komolca med rebra, ker sem jo trikrat preslišal... ;D
Verjetna je razlaga, da so se mi te energije prikazale kot tornado; sploh zato, ker so se potem spremenile v ljudi... Ampak zakaj so se "predstavile" kot energije umrlih?
In kako naj bi se "odražala" ta skupinska transformacija?
Sam sem včeraj predno sem zaspal nameraval srečanje s pokojnim prijateljem (umrl v prometni nesreči) in pokojnim starim očetom, tako da je to njihovo "maslo" ;)
Kar se tiče transformacije je tako, da smo vseskozi v procesu. Enostavno je to ena stopnička višje v razvoju naše zavesti in se pri posameznikih različno odraža.
Zanimovo, kolikšno "ujemanje"... :roll:
Ja, zavest je res zanimiva "zadeva"... Kako se pa pri tebi "odraža napredovanje" v RL?
RL - real life?
Nisem siguren, kaj točno bi rad slišal od mene.. ;)
RL je real life, ja. Kaj bi rad slišal..? Pravzaprav niti ni toliko pomembno, zanima me pač, kako se "odraža" višja zavest - v stilu: človek je bolj pomirjen sam s seboj, okolico,...
Verjetno spet "bedarija"; saj veš - jaz in moj "razum"... :roll:
človek je bolj pomirjen sam s seboj, okolico,...
preveč enostavno? :)
Ja. :) Še vedno se nekako ne morem čisto sprijaznit s tem, da so stvari dejansko "that simple"... :o Vsa ta leta "kompliciranja" so pustila en kup vzorcev - potem pač človek apriori "komplicira"...
Se bom še moral "privadit". ;D
-
[Sreda, 21.03.2007]
Zverjad
4:30
Smo na nekem taborjenju. Z dvema modeloma vzamemo kamero in gremo na sprehod skozi gozd; namenjeni smo do nekega ribnika, kjer naj bi bile ogromne robe (?).
Ko pridemo tja, zabrodi eden v vodo in iz nje potegne res ogromno ribo. :) Podrži jo v rokah in jo nekako stisne, da se pokažejo njene škrge. Naroči mi, naj to posnamem. Res vklopim kamero in začnem snemat, med tem pa do nas pristopi skupina ljudi, ki nam zapleni vse, kar je vrednega, in nas pridrži (lastniki ribnika?)...
Ob 4:53 vzamem 2 BD in nazaj spat.
6:28
Zbudim se zaradi nekih zvokov v sobi. Pogledam gospodično – spi. Gledam okrog in vidim, da je računalniška miza premaknjena za 0,5 m od stene in prazna. :o Vstanem in grem pogledat, kje je monitor, kje zvočniki in lučka. Vse skupaj najdem zadaj – monitor je razstavljen na prafaktorje, zvočniki in lučka polomljeni. Klikne mi, da sanjam. :D Po vsem telesu me spreletijo mravljinci, zazebe me, zato grem nazaj v posteljo in zaspim.
Z gospodično pobereva mojega očeta, ki naju pelje na ogromno privatno posestvo. Pridemo do hiše; neke težave, nato topel sprejem. Povabijo nas noter, kjer nam na hitro razkažejo vse skupaj, nato pa se vrnemo ven in uživamo v klepetu ob zahajajočemu soncu. Naenkrat se hiši iz vseh strani začnejo približevatrazne živali, izgleda, kot da nas napadejo. Lastnik ukaže, naj se hitro spravimo noter; pove, da so opice naučili govoriti in razmišljati in so zato postale agresivne. :-\ Še preden dokonča stavek, večina že zbeži v hišo, med tem pa na teraso skoči divja opica. Napade me in me ugrizne (v roko?), zato jo grobo sklatim iz sebe in vržem ob tla. Spopadava se in nekako mi uspe, da jo pritisnem ob tla in ji pri tem zdrobim lobanjo. Nato stečem v hišo – zadnji hip; teraso preplavijo zveri. Ko smo noter, se te besno zaletavajo v vrata in ko že kaže, da bodo ta popustila, se scena zamenja.
Znajdem se v okolju, o katerem je tik pred tem pripovedoval lastnik – govori o nekakšnem napadu (scena spominja na računalniško igrico – nekdo v oklepnem vozilu, ki izgleda kot osebni oklep, raziskuje neko okupirano ozemlje in nekaj išče; povsod so vojaki, ki streljajo na nekaj / nekoga in ga napadejo, ko pogleda preveč iz oklepa).
Potem se scena spet zamenja in znova se znajdem v poznani hiši, iz katere kmalu odidem(o). Spet z očetom in gospodično; oče naju pelje po nakupih. Pridemo do nekega štanta, kjer naberemo nekaj svilenih rutic ter še neke druge reči. Nadaljujemo v bonbonarno, kjer nakupimo še sladkarije...
Potem budilka...
-
[Torek, 27.03.2007]
Bojevniki iz lego kock
4:30
Pri babici. Nekdo praznuje; ko pride v dnevno sobo, ravno prepakiram ganjo v manjše paketke. Ko pride noter, mu na hitro voščim in ga cmoknem, nato pa nadaljujem z zvijanjem žbeja.
Pridružita se nam (eden od bratrancev, bratec, boljša polovica in moja malenkost) še oče in mama. Ko vidita kupe vrečk, padeta ven; vidno sta razočarana. Povem jima, da v tem ne vidim take tragedije, kot jo delata ona dva. Ko pripovedujem, da nisem (nismo) nikoli, odkar kadim(o), delali nobenih problemov (oče mi vskoči v besedo in oceni, da sem začel pred pol leta, jaz pa mu pojasnim, da že v 2. letniku faksa), za razliko od tistih, ki se ga napijajo in potem rušijo vse, kar jim pride pod roke, mi oče razočarano pove, da sta pričakovala, da bom na drugačni osnovi gradil življenje. Razložim mu, da mi je to že nekajkrat pomagalo in takrat prijavi, da bi potem moral še bratec tako početi (v njegovem glasu prepoznam cinizem). Mati ga pomiri; reče mu, da je že pozno in da je bolje, da počasi odideta. Prime ga pod roko in odpravita se proti izhodu.
Ob 4:57 pojem 2 BD, nato nazaj spat...
6:40
Smo v nekakšnem trgovskem centru – trgovinice, lokali,... Med tem, ko si ogledujemo neke športne rekvizite, se prijateljeva hčerka igra na otroških igralih. Pride do nas, na nogah ima obute ogromne roza copate, ki imajo na zadnjem delu pe copatke za njeno nogico. Ker ne pritegne takoj očkove pozornosti, začne kuhat mulo in pobegne iz trgovine.
Ko opazimo, da je ni, stečemo po nakupovalnem centru. Iščemo jo po raznih trgovinah; ko jo že skoraj ulovimo, se nam spet nagajivo izmuzne in steče drugam. Za njo gremo v nekakšno garderobo, kjer naredimo pavzo za malico (pojemo vsak nekaj sendvičev), potem pa nam mala spet pobegne. :-\ Tečemo za njo in pridemo do nekega lokala. Noter več različnih skupin čudnega folka. Pride do konflikta in stepemo se. Vmes mi poklopi, da so to sanje! :D Tepem se, kot da se že od nekdaj ukvarjam z borilnimi športi; sovražniki prihajajo v trumah, mi pa jih brez problema obvladujemo. 8) Ena od skupin, ki nas napade, izgleda, kot da so sestavljeni iz lego kock. :o Ko jih udarjam enega za drugim, se nekateri razsujejo, še preden padejo na tla. :mrgreen:
Ko zaključimo s pretepom, si naročimo pijačo. Med tem pridejo do nas še eni tipi in takoj smo pripravljeni na naslednji spopad, a fantje pomirijo zadeve. Spijemo pijačo in odidemo.
Znajdem se v Mislinji. Grem od križišča proti šoli, ko na drevesu opazim ogromnega ptiča, ki me spominja na jastreba. Iz drevesa se spusti na tla in spusti nekaj krikov, ko grem mimo. Ker (spet?!?) pred nekom bežim, se povzpnem na hribček, poraščen z gostim drevjem in grmovjem, da ptičevi kriki ne bi pritegnili preveč pozornosti. Ko se iz skrivališča obrnem nazaj, vidim tistega ptiča sedeti na tleh, na drevesu pa opazim gnezdo, iz katerega lačno zeva mladič. :D Nadaljujem pot skozi goščavo in naenkrat opazim, da je tudi tukaj polno nekih ptičev, ki me po obliki spominjajo na emuje, a so nežne roza-bele barve.
Potem budilka... :P
-
[Sreda, 04.04.2007]
Nenavadni SMS
4:30
Z gospodično in še nekom smo v eni odročni hiški, mislim, da se pred nekom/nečim skrivamo. Možakar, ki je prišel na obisk, na mizo ob oknu odloži eno pištolo in ravno takrat opazim zunaj policijski helikopter, ki lebdi nedaleč vstran od hiške in nas opazuje. Tipu rečem, naj pištolo umakne, ker Veliki Brat gleda, on pa orožje provokativno premakne bolj na vidno mesto in odgrne zaveso. ??? Nedolgo za tem na vrata potrkajo policaji, ki nas (naju?) nekam odpeljejo.
Sva v neki ogromni dvorani, gospodična je noseča. :o Ves čas stoka o nekakšnih bolečinah, ki ji jih povzroča (pre)hitro rastoče dete. Ko se to rodi, ugotoviva, da otrok ni človeški, ampak je nekakšen spaček (prevelika lobanja z močno nagubano kožo, dolge, koščene roke, namesto nog pa ima nekakšen kuščarski rep). Pride do nekih zapletov, zaradi katerih dete umre, midva pa nastalo zmedo izkoristiva in pobegneva iz zapora.
Ojoj... :o Tole zapišem, ob 4:56 vzamem 2 BD, nato nazaj spat...
6:28
Ko se uležem nazaj, se še nekaj časa premetavam po postelji; pobožam gospodično, ki spi, kot dete, :roll: ta pa me v polsnu prime za roko. Čez čas skozi telo (predvsem pa skozi glavo :o ) začutim nekaj električnih impulzov (podobno kot pri zadetosti), začnejo se mi risat podobe. Odprem oči in ugotovim, da leživa na kavču v kabinetu babičine hiše. :-\ Nekaj mi ne štima... Začnem razmišljat, da so to zagotovo sanje. Pogledam v dlan in jupi-je-ja! Prsti se prepletajo, ko zmešani! 8) Sanjam! :D Okej, kaj pa zdaj...? :-\ :mrgreen:
Gospodična je razpoložena, zato se zmeniva za en hiter seks. :twisted: Še preden se vredu lotiva, začnem močit; naenkrat je na tleh, kjer ležim, vse mokro. :P Vstanem in zagrabim robčke, ki jih začnem odlagat na pomočena tla in paket je kmalu prazen. Potem začnem razmišljat, da so to itak sanje in da bodo tla suha, ko bom pobral robčke. Res je tako. :D Odidem na stranišče, na zunanji steni stikalo za luč. Ko odprem vrata in prižgem luč, je v stranišču še vedno tema. :-\ Spomnim se, da je tudi to eden od znakov sanjanja, zato grem kljub temi noter. Sedem na školjko in opravim svoje; v sebi imam tak pritisk, da iz školjke šprica okrog in okrog. :o
Ko se vrnem iz WCja, gospodična sedi v dnevni z babico, nekaj se pogovarjata. Scena mi ne paše, zato si jo predstavljam v sobi; ko odprem vrata, je res tam. :D Povem ji, da zdajle sanjava, ona pa tega ne gleda tako navdušeno, kot jaz. (Hja...)
Nekaj se začnem obračat, zato izgubim sliko... :P
V sobi spodaj; precej ljudi – Tasič in še eni, na kupu jogijev v kotu sobe nekdo leži. Zabrni mi telefon. Pogledam, kaj se dogaja in vidim SMS; piše: "Primi me za rit, da vidim, če res sanjam..." Telefonček še naprej sprejema sporočila, ki jih niti berem ne več; gledam okrog in ugotavljam, kdo mi ga je poslal. Ko se obrnem proti jogijem v kotu, vidim, da je možakar Aleš; smeji se mi, kot pohan maček in takoj vem, da je SMS on poslal. Nasmejim se in mu med smehom povem, da ga ne bom grabil za rit, ker vem, da so to sanje. ;D
Med tem se Tasič igra s telefonom, ki ga popolnoma razmontira. :o Ko pokomentiram, da mi je hud, ponosno pove, da je to nova Nokia N82 (?!?). :-\
Potem se stanovanje izprazni...
Zazvoni ura. Vstanem in se že začnem oblačit, ko pride v sobo Simona. :-\ Kaj pa ona tu?!? Zlekne se na posteljo in ko jo začudeno gledam, si začne odpirat zadrgo. Na glas se vprašam, če so to še vedno sanje in ona mi pritrdi. Takrat mi skozi glavo spet šine misel na trojčka, zato na ves glas pokličem gospodično. :twisted:
Potem se scena spet zamenja. Peljemo se po ozki ulici, na moji desni so hiše, na pragovih pa sedijo na pol gole in gole mladenke; takoj ugotovim, da so prostitutke. Ko gledam proti eni od njih, se ta napihne (podrži zrak v ustih) in začne kazat mišice; pomislim, kako so uboge, da to počnejo zaradi denarja.
Ko se peljemo skozi ulico, se ne morem načudit, koliko je teh mladih (mladoletnih? :-\ ), napihnjenih deklet... :P
Potem budilka...
-
[Torek, 10.04.2007]
Indijanska kadilnica
2:00
Sedimo ob pločniku na ulici; mislim, da je zadaj nekakšen kafič? Nekdo prinese nekakšen aparat, ki ga poskušamo sestavit nazaj in usposobit. Miniaturno matico poskušam privit z gedorami, a se zadeva vrti okrog. :-\ Stvar razstavljamo in sestavljamo znova in znova, nazadnje pa ugotovim, da sem spustil zlato podložko in se zaradi tega vse skupaj vrti. Na eni strani še enkrat razstavim in sestavim nazaj; tokrat dam vmes še podložko in miniaturno napravico brez problema sestavim skupaj in zategnem. Nekdo mi nekaj govori, jaz pa mu odgovorim, da počakajmo na rakune, ki jih že vidim prihajati iz konca ulice proti nam (ti izgledajo kot slaba 2-D animacija...!). :-\ ;D
Zbudim se, ker se gospodična nekaj premika; pravi, da je imela čudne sanje... Enega pokadim, ob 2:18 vzamem 2BD in nazaj spat...
6:28
V enem nakupovalnem centru. Ko tečem iz zgornjih nadstropij proti izhodu, ugotovim, da so tekoče stopnice nabito polne, zato zdrvim kar po požarnih. Premikam se prehitro; občutek imam, da po stopnicah kar drsim. :o Tik pred izhodom iz trgovine je stražarnica, noter trije ali štirje varnostniki. Eden od njih pristopi proti meni, jaz pa že hočem pobegnit (občutek imam, kot da sem spet zadet... :-\ ), potem pa se premislim. Možakar pride do mene in mi pove, da te modre kape, ki jo imam na glavi, ne morem nosit, ker me ljudje zamenjujejo za varnostnika. Povem mu, da je kapa drugačna od njihove (to mu tudi dokažem – kažem mu nekakšen rdeč logotip na zadnji strani), a jo vseeno dam dol. Potem se razideva.
Grem ven iz trgovine in nadaljujem pot po mestu. Pridem do ogromnega skladišča, ki izgleda opuščeno. Radovednost mi ne da miru, zato grem kljub opozorilni tabli noter. Odkrijem cel kup boksov; eni so prazni, v drugih so psi različnih pasem, spet v tretjih živalske in človeške kosti. Ko hodim po skladišču, psi znorijo in takrat ugotovim, zakaj je področje tako zaščiteno – psi so testne živali, ki se prehranjujejo s človeškim mesom. Med tem, ko se večji brezuspešno zaganjajo v ograje, neko ščene najde luknjo in se zakadi vame. Sprva mu poskušam pobegnit, ko pa mi sledi po celem skladišču in se besno zaganja vame, se odločim in ga počakam, nato pa ga zabrišem preko ene ograje v nekakšen stroj. Ravno takrat pride v skladišče skupina delavcev, ki stroj poženejo in podivjanega psa zmeljejo. Jaz izkoristim priložnost in se poberem od tod, oni pa za ponesrečenim eksperimentom pospravijo še ostale pse.
Z gospodično hodiva po nekem mestu. Prideva v eno trgovinico, kjer prodajajo razne okraske in spominke. Med tem, ko si ogledujeva ponudbo, do naju pristopi ženska, ki naju povabi na eno predstavo. Seveda ji slediva v sosednjo sobo, kjer na dveh nasproti stoječih kavčih poležava skupina moških, ki nekaj kadijo. Videti so odsotni; le eden od njih, ki v rokah drži nekakšno pipo, sedi. Ko se navleče, pipo poda naslednjemu, sam pa se uleže nazaj in z zaprtimi očmi začne nekaj pripovedovat. Govori o sanjah in takrat mi spet potegne, da sanjam. :D Pogledam v roko in preštejem prste – seveda jih je pet. Ker mi možakar ravno razlaga o tem, mi je pač jasno – prstov je pač pet... :mrgreen:
Odideva ven in nadaljujeva izlet po mestu. Pride do nekih težav – nekdo naju (spet!?!) lovi, zato beživa po ozkih ulicah. Ko prideva do mesta ob obali, se vkrcava na vlak, potem pa se nekje zgubiva; potovanje nadaljujem sam. :-\ Po poti se pogovarjam s strojevodjo, razlaga mi o svojem poslu... (vmes se spomnim še sedenja na sedežu zunaj vlaka...)
Izkrcam se v nekem drugem, spet nepoznanem mestu. Poiščem nekoga, ki mi obljubi, da me bo spravil domov, v zameno pa mu moram pomagat prebarvat eno ladjico. V roke mi da edigs in začneva barvat...
Dan je naokoli, zjutraj se zbudim na ob bok obrnjeni ladji na obali. Malo mi je čudno, ker je ladja rdeča, mi pa smo jo barvali z belo. :-\ Kmalu ugotovim, da je bela na boku, ki je na tleh. ;D Do nas pride možakar, za katerega se izkaže, da je policaj. :P Zamori, kaj počnemo tu in razložimo mu, da me bodo danes fantje odpeljali domov. On začne težit o nekem ropu in hoče preverit, če je uta poleg nas res prazna. Razbije neke deske na tleh in v luknji pod dnom najde celo skladišče približno 15 cm visokih plastičnih zabojev. :-\ Zlaga jih na pomol in odpira enega za drugim; v prvih je denar (v nekaterih gotovina, v drugih snopi kovancev), v tistih nižje pa so nekakšne kasete, na katerih so azijski (predvsem akcijski) filmi. Veselo si mane roke, ko vidi, kakšen plen je odkril...
Scena se zamenja in znajdem se pri babici v Mislinji. Smo v dnevni sobi, prostor je zatemnjen. Poleg naju z gospodično sta tu še moj bratec in bratranec...
Potem budilka...
-
[Torek, 17.04.2007]
Angelska intervencija
23:55
Nekakšno nenavadno potovanje – izpred hiše na samem, v kateri sva z gospodično, se nekam odpeljem z avtomobilčkom na daljinsko. :D Nekomu pomagam? Ko se vračam nazaj, se po zapuščeni cesti peljem skozi nekakšen kamnolom; zunaj močno dežuje, ob cesti stojita dva motorja. Ko se peljem mimo njiju in se približujem hiši, moj avtomobilček raste, spet postaja normalen avto. Policaja se spogledata, ko se pelje mimo čudno vozilo in eden se požene za mano. Na razmočenih tleh mu zdrsne, da zgrmi po tleh; pobere se in se spet požene za mano. Dohiti me pri hiši, ko ravno odhajam noter; zmedeno se ozira naokrog in išče mali avtomobilče, a vidi le moj jeep. ;D Pridruži se mu še drugi policaj in oba sta nekako presenečena. Preden vstopim, slišim enega od njiju odgovorit drugemu na vprašanje, kaj se je pravkar zgodilo: "Nimam pojma, gospod, ampak je bilo vredno..." :D
Tole zapišem, nazaj spat ob 0:15...
6:28
Ogromna tržnica, obdana s precej visokim obzidjem, na njej kar mrgoli ljudi. Vmes postopajo možje v črnih uniformah z rdečimi znaki na rokah (kasnej sem ugotovil, da so to SS uniforme... :-\ ). Skrit sem med ljudmi; od daleč jih opazujem in zdi se mi, da nekoga čakajo. Eden od njih (na glavi ima drugačno kapo; po mojem je poveljnik?), ki stoji na sredini trga, naenkrat začne vpiti in množica, vključno z vojaki, začne teči proti sredini trga. Ker se ljudje začnejo porazgubljat, tudi jaz in še nekdo (?) stečeva proti sredini trga, ker sva izgubila krinko – anonimnost v množici. :P Takrat naju prepoznajo. :o Uniformirani vojaki se poženejo proti nama, zato stečeva po stopnicah na obzidje in proti izhodu iz trga. Vojaki so nama za petami, zaslišijo se streli.
Naenkrat se v bližini naju pojavi belo-modrikasta meglica, kot nekakšen oblaček. Pred najinimi očmi se preoblikuje in prevzame človeško obliko – pred nama stoji Nadangel Mihael. Čas na trgu obstoji, ko naju preko besnih vojakov in množice ljudi ponese čez trg, nato pa naju odloži na nekakšnem zvoniku na drugi strani. Ko se čas spet premakne, ljudje oživijo in se začnejo zgrinjat proti zvoniku (cerkvi?), Mihaela prosijo za pomoč; vojaki se ponovno poženejo proti nama. V tistem trenutku trg zajame bleščeča svetloba in vsi do zadnjega vojaka se zgrudijo po tleh.
Ne dvomim v to, kar se je zgodilo; premišljujem, da so duše dobile lekcijo, ki so si jo zadale osvojiti, zdaj pa bodo nadaljevale svojo pot...
Ko se spustiva iz zvonika, ljudje že pospravljajo trupla; ogromni kupi so pokriti s pisanimi odejami.
Prideva mimo in naenkrat se pred nama spet pojavi oblaček; tokrat belo-zelenkast. Ko se materializira, v človeški podobi prepoznam Nadangela Gabriela.
Nekaj mi pripoveduje in za trenutek vidim še tri oblačke (belo-vijoličnega, belo-oranžnega in belo-rdečega), ki se spremenijo v ljudi – angele. Nekaj si podajajo, smehljajo se...
Potem budilka... :P
Ne morem si pomagat, da ne bi razmišljal... Pet angelov, vsak s svojo barvo – čakre? Kje sta manjkajoči dve? :-\
-
[Ponedeljek, 14.05.2007]
Spektakel
6:28
V neki šoli? Pridem v majhno, umazano jedilnico, za kosilo je ričet. :P Nekaj na hitro vržem vase, nato pa odidem s kolegi ven. Zunaj besni star, zgaran pes. Lastnik odide do njega in prosi me, da grem zraven. Vzame ga v roke in ga začne stiskat, nato pa mi poda pravkar skotenega mladiča. :) Med tem, ko ga odnesem pokazat ostalim, on ubije staro psico. ???
Z gospodično se peljeva po strmem hribu. Namenjena sva na vrh, kjer naj bi stala fantastična cerkev, ki si jo nameravava ogledat. Ko prideva na parkirišče, ugotoviva, da se tu že nekaj dogaja – polno je avtomobilov in ljudi, ki se pripravljajo na nekakšno praznovanje. Parkirava in se sprehodiva skozi fantastične parke proti glavnemu dvorišču. Vmes prečkava nekakšen most in razmišljava, zakaj je tu – nikjer namreč ni sledu o kakšni vodi.
Prideva do cerkve in vstopiva. Ogromen prostor je čudovito okrašen, povsod je polno kipcev in slik. Ko greva mimo glavne dvorane, pokukava noter in vidiva polno ljudi, ki se pripravljajo na nekakšen obred. Ker jih ne želiva motit, nadaljujeva najin ogled. Na stopnišču srečava nekoga, ki izgleda popolnoma pijan; nekaj momlja in kmalu se naveličava trudit, da bi ga razumela. :P :-\
Počasi odideva iz cerkve in se odpraviva proti avtomobilu in gospodična naenkrat opazi, da je nekaj izgubila. :-\ Ker ravno takrat završi med ljudmi, da se začenja, ji naročim, naj odide k avtu in me tam počaka, sam pa se odpravim nazaj na cerkveno dvorišče. Naenkrat se začne vse tresti in ljudje stečejo na najvišje točke – iz jaška pod mostom se začne dvigovat voda. :o Še sam se poženem proti eni polici in se zadnji hip zavihtim nanjo, le trenutek za tem pa proti njej prinese ogromen val. Pomislim, da nas bo vse odplaknilo, a se val prelomi tik pred polico in pri gledalcih izzove zmagovalen krik. :D Ko voda odteka, opazim ogromnega morskega psa in kup drugih (prav tako ogromnih, a nadvse nenavadnih) rib, ki se za hip še premetavajo po suhem, nato pa izginjajo druga za drugo.
Ko je spektakel mimo, stečem nazaj proti parkirišču. Z gospodično se objameva in povem ji o doživetju, ona pa pripoveduje, da se je tudi njej nekaj zgodilo. Steče po skalni polici in se začne spuščat navzdol. Zavpijem za njo, naj ne hodi, a me presliši in malo za tem se izpod neba spusti ogromna senca in velikanski ptič jo dvigne in nekam odnese. Obupano gledam za njo in z olajšanjem ugotovim, da jo odloži ob nekem mladeniču. Skupaj prideta nazaj proti parkirišču in videti je, da sta si simpatična. Za trenutek mi je hudo, a se odločim, da to ni moja stvar – gospodični povem, da odhajam, ona pa naj se odloči po svoje. :D In odloči se, da gre z menoj...
Znajdem se v nekakšni garderobi. Fantje me ves čas nekaj zbadajo, dekleta pa buljijo v moje mednožje in me nagovarjajo, naj jim pokažem svoje premoženje. ;D Odgovarjam, da je rezervirano... Zafrkancija se nadaljuje in ena od deklet mi poskuša potegnit dol bokserice, pri tem pa dregne vame in izzove erekcijo. Med dekleti završi, od fantov spoštljivi pogledi in komplimenti. Potem pride v garderobo gospodična in skupaj odideva. :twisted:
Potem budilka... :P
-
[Ponedeljek, 21.05.2007]
Dokaz
3:30
Pri babici v Mislinji. Neka čudna situacija – razen mene ni nikogar doma, jaz pa jih čakam? :-\ Lačen sem, a iz nekega razloga ne grem jest; mislim, da čakam na kosilo? Po dolgotrajnem čakanju me lakota vseeno prisili, da odidem v kuhinjo in ko pridem tja, ugotovim, da je babi pred odhodom vse pripravila – hrana je namreč v pečici... :-\ :D
Sem v službi, delavnik se ravno končuje. Vsi smo že pripravljeni na nizek štart – stojimo v vrsti in čakamo, da se oglasi sirena. Pogovarjamo se o planih za proste dni in ko zapiska, vsi zaštartamo proti izhodu. Kljub temu, da sem v višjem nadstropju, sem kmalu zunaj; stopnišče, ki je bilo le trenutek nazaj polno čakajočih ljudi, se v hipu izprazni, jaz pa poslušam odmev svojih korakov, ko drvim iz stavbe.
Ustavim se na ulici in premišljujem, kam naj odidem. Naenkrat pred menoj stoji Tuk, ki me vabi na neko žurko. Ker nekaj zamencam, se zmeniva za kavo, zato odideva do najbližje gostilne. Sedeva za prosto mizo in se začneva pogovarjat in v hipu mi pade na pamet, da ga moram vprašat nekaj, kar si bom zunaj lahko potrdil – zavem se, da sanjam. :D Ostrina vida se mi poveča; presedem se na stolu in premišljujem, kaj naj ga vprašam, pri tem pa mu ne povem (in ne želim izdati), da sanjam. :D Vprašam ga po njegovih načrtih, on pa začne z "Emm, emm, emm..." :-\
Budilka... :P
Ugasnem jo in obležim v postelji; premišljujem o najinem pogovoru in o stvareh, ki so se mi dogajale pred tem, a se jih ne spomnim. Počasi pa ena po ena prikapljajo nazaj v moj spomin. :D
Tole zapišem in ob 4:27 nazaj spat...
6:37
Pri babici v Slovenj Gradcu. Odidem proti stranišču, ki stoji zunaj, na meji s sosedovo parcelo. :-\ Spet pride do eksplozije. ??? :-\ Izpraznim se, da školjka komaj pogoltne. :o Potem se vrnem nazaj v stanovanje, moja oblačila so umazana. Med tem, ko se preoblačim, prideta starša, nato pa skupaj odidemo.
Z gospodično sem v nekakšnem hotelu, zraven so sošolci iz OŠ. :-\ Izgleda, da imamo nekakšno srečanje (mogoče obletnico?). Pogovarjamo se o skupnih doživetjih, pripovedujemo si o stvareh, ki so se nam zgodile. Nato z gospodično odideva v sobo.
Pridem v Mislinjo. Vse je zasneženo, zato med vožnjo po avtobusni postaji (?!?) izgubim kontrolo nad avtomobilom, zaradi česar pride do prometne nesreče. :o Avtomobili so naloženi na kup, spodaj sedi skupina ljudi, ki čakajo na pomoč. Ker z avtom pristanem na vrhu ostalih avtomobilov, sprožim plaz, ko lezem ven. Sneg se vsuje na skupino spodaj; mislim, da proti njim zdrsne tudi en avto. ??? Ena od deklet je pri tem poškodovana. Ko pokaže roko, vidim, da je ta popolnoma modro-rdeča in pod nohti opazim prelivajočo se kri. :-\ Hudo mi je zaradi tega. Stvari se še dodatno zapletejo, ko ljudje od mene zahtevajo odškodnino. Takrat od nekod pride Janč, ki kot zavarovalniški agent oceni škodo in pove, da bo stroške krila zavarovalnica.
Ena scena s Focom – daje vtis, da je gay; preveč je bližine, stiskov, dotikov in objemov. ??? Povem mu, da naj odneha in on čez čas (ko mu stotič razložim, da mi je neugodno), užaljeno odide. :-\
Še en zaplet. Odidem po pištolo in nekoga iščem. V avtu jo napnem, ko hočem izstrelit testni strel, se nekaj zaplete. Izpraznim šaržer in ugotovim, da je bil prvi naboj pokvarjen (še dobro, da nisem dobil krogle v glavo... :P ).
-
[Sobota, 26.05.2007]
Spet FA
0:23
Zbudim se, nekaj ni vredu. :-\ Razgledam se po sobi in v hipu, ko pogledam proti gospodični, jo nevidna sila dvigne kot peresce in jo vrže na zgornji rob vrat. :o Obleži kot nezavestna in naenkrat začne izgubljat ravnotežje; izgleda, kot da bo padla dol. Odženem se iz postelje in jo poskušam ulovit; potem se še enkrat prebudim.
Stojim sredi sobe, ni mi jasno, kaj se je pravkar zgodilo. Nekaj minut mine, preden se zavem, da sem se pravkar prebudil iz FA, moj odskok pa je tudi gospodično nekako zmotil – nemirno se obrača naokoli in stoka. :-\ Ko se mi srce pomiri, se ponovno uležem in zaspim nazaj...
-
[02.06.2007]
Prehod v Koštabono
9:38
Zima, ulica med stanovanjskimi hišami. Z gospodično se peljeva skozi, ko naenkrat nekaj šine mimo naju - dvojna cisterna kar brez luči pelje vzvratno, skoraj naju zadene. Začudeno gledava za njim in vidiva, ko ga začne zanašat in naenkrat se obrne na eno od hiš. ???
Voznik se zbaše ven in ves omotičen odide do ene od hiš, kjer zaprosi za pomoč. Med tem, ko se pogovarja s stanovalci, se midva na hitro pobereva mimo prekucnjenega tovornjaka.
Prideva do nekakšne kapele na sredini ene od ulic. Med tem, ko jo raziskujeva, se mi naenkrat spremeni vizualno zaznavanje – slika postane bolj barvita in bolj jasna. Potegne mi, da sanjam! :D Premišljujem o tem, kaj je že sprožilo zavestnost, a mi nič takega ne pade na pamet. Pogledam v dlan in začnem štet prste. Teh je seveda enkrat več, drugič manj in ob štetju se krasno zabavam... :-\ ;D Gospodični, ki hodi ob meni in se mi čudi, povem, da sanjam in jo vprašam, kaj bi rada počela. Omeni seks, a ji povem, da ne bo imela nič od njega... ;D Potem začnem premišljevat, kaj naj počnem med tem, ko se ravno zavedam, da sanjam. Nič pametnega mi ne pade na pamet, zato se odločim, da bi šel v Koštabono. :D Stojim pred nekakšnimi poslikanimi vratci; primem kljuko in si zaželim, da bi bila na drugi strani Koštabona. Ko odprem vratca in pokukam skozi, je na drugi strani res obala; nekakšni bazeni, na vrhu nekaj malega snega; prepričan sem, da so napolnjeni s slano vodo.
Stopiva na drugo stran in narediva nekaj korakov po ulici. Nasproti nama pride skupina ljudi s psom (rjav zlati prinašalec). Pozdravimo se in skupaj nekam odidemo. Med potjo se spet lotim preštevanja prstov in nekdo se mojemu početju pošteno čudi. ;D
Z gospodično se znajdeva sredi ogromnega travnika. Posamezni kosi so posejani z visokimi, zelenimi stebli (žito ali koruza?), midva pa med gredami porivava voziček (spominja me na službenega... :P ). Ko prideva do nekod, kjer imava parkiran avto, se spraviva noter, gospodična voz pusti kar na travniku. Okregam jo, da se tako ne počne, ker je voz označen in bo kdo imel zaradi naju probleme. Mislim, da potem spraviva voz v avto, nato pa poskušava vzvratno zapeljat proti vrhu strmega klanca med gredami. Uspe nama nekaj metrov, nato pa avto obstoji in koplje na mestu na namočeni travi, potem pa začne drset nazaj proti dolini...
Potem sem se zbudil... :P
-
[Torek, 05.06.2007]
Še en FA
1:04
Prebudim se. V sobi je polmrak, ko pogledam proti stropu. Opazim nekakšno črno liso okoli in okoli sobe; kot bi bil vse naokrog napeljan črn pas, širok približno 1.5 cm. :-\ Vsedem se na posteljo in gledam nenavaden rob, ki se začne pred mojimi očmi razvijat, a še vedno visi na stropu. Zvije se do cevi, na kateri obvisi in občutek imam, da ga moram pognat naprej. Zaslišim nekakšen šum in ko pogledam v smeri zvoka, opazim na tleh črno mačko, ki gleda proti pasu.
Potem se spet prebudim. Zagrabim baterijo in posvetim po sobi – ne o robu in ne o mački ni sledu. :-\ Tole zapišem in ob 1:26 nazaj spat...
-
[Nedelja, 17.06.2007]
Kje sem?
Zbudim se okoli 2:30, opravim en mali krog, ob 2:43 vzamem 2 BD, nato pa nazaj spat...
8:29
Ura je 4:00 proč, ko mi končno uspe zaspat. In potem se spet zbudim. :-\ V sobi je tema, ko se razgledujem naokrog. Čudno se počutim od teh tabletk; premišljujem, kaj se dogaja. Vzamem škatlico in jih razsujem po tleh, ogledujem si jih in presenečeno ugotovim, da niso take, kot bi morale biti (zeleno-bele), ampak so nekatere rdeče-bele, druge rdeče-prozorne, spet tretje modro-prozorne, v njih pa je nekakšen bel prašek. Počutim se kot zadet, razmišljam, ali je v njih kakšna droga. ??? :-\
Med mojim analiziranjem se predrami gospodična. Zlezem na posteljo in se nagnem nad njo, ona pa pogleda mimo mene in zavpije. Izraz na njenem obrazu izraža blazen strah. :-\
Spet se prebudim. :-\ Pogledam proti njej, gospodična spi. Zunaj (na hodniku) zaslišim nekakšne zvoke in odidem pogledat, kaj se dogaja. Ko stopim ven, opazim ogromnega nemškega ovčarja, ki na hrbtu nosi ptička; oddaljujeta se proti eni od sob. Kje, za vraga, sem?!? :-\ Okolje mi ni poznano in naenkrat mi potegne, da sanjam! :D Pomislim, da bi moral stabilizirat okolico in začnem se razgledovat naokrog.
Barve v prostoru so preveč vsakdanje in običajne; ko pogledam proti oknu, me zmanjka. :-\
Znajdem se v Velenju (?). Pepa, Čas, Fifi; pogrešam Simono. Povejo mi, da z njo nekaj ni vredu in da je na zdravljenju. :-\ Ko sprašujem, kaj se je zgodilo, Fifi odide iz sobe, Čas pa mi razloži, da je poskušala prekinit nosečnost in se poškodovat in da so jo odpeljali... :-\ ??? :-\
-
[Ponedeljek, 25.06.2007]
Skrivni arhiv
Zbudim se nekaj minut čez 4. Enega skadim, skočim na WC, ob 4:33 vzamem 2 BD, nato nazaj spat...
9:32
S starši gremo na bratov maturantski ples? Mislim, da jim naredim neko sramoto, ker pridem tja čisto neprimerno oblečen. ;D Nekaj se skregamo, zato odidem.
Po poti mi klikne, da sanjam! :D Pogledam v roko in preštejem prste – pet. Slika je popolnoma jasna, zavedanje neobičajno intenzivno. Grem proti neki hiši in med tem me začnejo mučit noge – vedno težje se premikam. ??? Spomnim se, da sanjsko gibanje ni hoja in nekaj časa traja, da mi uspe premaknit telo; ko ugotovim, kako, se gibam povsem brez napora. :D
Pridem do hiše, kjer srečam eno žensko. Nekaj se pogovarjava, nato me nekam odpelje. Prostor izgleda kot nekakšna knjižnica ali arhiv; ko hočeva vstopit pri vhodu, opaziva, da je nekdo noter, zato mi svetuje, da greva po bližnjici. Odideva za hišo in sopotnica v trenutku izgine skozi steno. Za trenutek postojim in potipam steno; občutim trdnost in hlad, nato pa potisnem skozi roko in le hip za tem se znajdem v temačnem hodniku. Malo pred seboj jo spet opazim – ravno izgine za ovinkom. Odidem za njo in znajdem se v zaprašenem arhivu. Povsod naokrog so police, prenatrpane s knjigami, mapami in fascikli in ona nekaj prinese do mene. V roke mi da neko mapo z oznako Zaupno. Odprem jo in jo začnem prelistavat; noter so neki dokumenti; čeprav mi besedilo sprva rahlo poplesuje, mi uspe prebrat, da gre za nekakšne bilance KAD-a in SOD-a. :-\ :D Na hitro preletim še ostalo gradivo, potem pa zaslišim neke glasove zunaj. Pogledam skozi majhno okence in vidim velik, črn avto, iz katerega skočijo štirje moški. Oblečeni so v črne obleke, njihove oči skrivajo temna sončna očala; oboroženi so. :-\ Takoj vem, da prihajajo pome. ??? Ko se ozrem naokrog, opazim, da je moja spremljevalka izginila. Dobro; torej bom sam opravil z njimi. :D Odpravim se iz arhiva in jih srečam na hodniku. S pištolami, uperjenimi vame, mi vpijejo, naj se predam in res dvignem roke pravokotno na telo, med tem pa si predstavljam, kako se dvigujem. Res mi uspe zalebdeti in skozi strop se dvignem v zgornje nadstropje ter skočim skozi okno in odletim. :D Nekaj časa še slišim krike, naj me nekdo ustavi, a sem kmalu predaleč. ;D
Pristanem na obljudenem mestu; ko gledam naokrog, med ljudmi opazim svojo drago. :D Povem ji, da sanjam in nasmehne se mi. Premišljevat začnem, če je sploh kdo od teh ljudi pravi, ali gre le za projekcije, zato jih poskušam videt – vanje usmerjam mezinček in nameravam videt njihovo energijo. Ko jih ciljam enega za drugim, vidim le začudenje na njihovih obrazih, sicer pa se ne spreminjajo – projekcije. :-\ Naenkrat pa podoba nekoga zamigeta in kmalu zatem spet zaslišim znane glasove - agenti! :o Preden jim spet pobegnem, naročim gospodični, naj me zbudi, nato se poženem v tek.
Le nekaj trenutkov zatem začutim stresanje in hip zatem se znajdem v drugih sanjah – uspelo ji je. :D
-
[Sreda, 27.06.2007]
Ključek Usode (Po predlogi Stephena Kinga ;D )
Zbudil ob 0:43. Spet klasično – enega skadim, skočim na WC, ob 0:56 vzamem 2 BD, potem pa nazaj spat. (Yeah, right...)
Nikakor zaspat... :( Ves čas se mi zdi, kot da zunaj ful piha in dežuje, enkrat okoli druge, ko pogledam proti delno odprtim balkonskim vratom, imam občutek, da v sobo letijo nekakšni roza, vijolični in oranžni "konfetki". :o Nekaj čez dve zaspim nazaj, nakar...
3:20
Zbudim se iz precej težkih sanj. :P Obrnem se proti gospodični, ki se ravno preteguje in jo poljubim, med tem pa se mi zazdi, da sem slišal neko glasbo. Prisluhnem in res jo še enkrat slišim; zveni kot Return To Innocence. :-\ Stegnem se proti telefonu in ko ga primem v roko, zaslišim globok, hreščeč, moški glas, ki (po mojem) v latinščini spregovori tri, mogoče štiri besede, nato pa utihne skupaj z glasbo. Telefon imam v roki, hočem preverit, kaj se dogaja. Ko ga odprem, čez cel zaslon moja slika, ko sem imel še kratke lase, ki se nekako pači , preko nje pa sem in tja švigajo nekakšni rdeči in rumeni laski (kot nekakšne nitke). Stiskam vse mogoče tipke, da bi ga izklopil, a nič ne prime. No, naenkrat slika izgine in tišino spet zapolni tisti neprijeten, hreščeč glas, ki v istem jeziku popolnoma razločno spregovori še tri besede (zveni kot »ariana ... arestoku«?), potem pa se spet prebudim. :o
Mravljinci po telesu; nekaj časa buljim v temo in premišljujem, ali sem zares buden, ali pa še vedno sanjam. :-\ Spomnim se, da sem že včeraj med službo dvakrat slišal nekakšno glasbo, zvenela je kot Loreena McKennitt. :-\ (No, ja; drugič jo je slišal tudi sodelavec, od kod prihaja, pa nama ni uspelo ugotovit... :-\ ;D ). Enega skadim, ugasnem budilko in ob 3:37 nazaj spat (če bo tokrat uspelo... :P )...
7:11
Zaspim nazaj in kmalu spet zaslišim nekakšen latinski chant. ???
Znajdem se v nekem mestecu, pripravljamo se na nekakšno slovesnost - svečano smo oblečeni, s prijatelji se dobimo v kafiču, od koder nameravamo iti na proslavo. Pogovarjamo se in med tem nekdo predlaga, da gremo do stare, opuščene prikolice, kjer naj bi prebival nek skrivnosten možakar. :-\ Nekaj se nas res poda na pot in kmalu pridemo do opuščene posesti. Priplazimo se do hiše in pokukamo v delavnico - nikjer ni nikogar. Opogumljeni vstopimo in se začnemo radovedno razgledovat naokrog, naenkrat pa nas preseneti hreščeč glas za nami. Ko se ozrem, vidim starejšega, zanemarjenega možakarja v umazanem delovnem kombinezonu. Neobrit je in ko se zareži, opazim, da mu manjka nekaj zob. Kot pojava je precej neprijeten, zato se nelagodno spogledamo in premišljujemo, kako naj se izmažemo iz nastale situacije. Ker stoji ravno pri izhodu, nimamo druge, kot iti mimo njega, ko pa se mu približamo, nas izzove z nekakšno igro - pred nami iztegne dlan, na kateri so trije ključki. Pravi nam, naj si izberemo vsak svojega, češ, da gre za ključke usode. Vzamem ključek, potem pa me začne nekaj kibicat, če ne bi raje zamenjal. Na njegovi dlani so spet trije ključki in nikakor se ne morem odločit. Ko ga končno izberem in ga vzamem, se ključek v moji roki spremeni v košček nekakšne kovine nenavadne oblike, čudni starec pa izgine v glasnem krohotu.
Nekoliko mešanih občutkov se vrnemo v mesto, kjer se v lokalčku spet srečamo z ostalimi prijatelji. Flirtam s prijateljico, ko vstopi moj bratec. Opoteka se in videt je, da je pošteno nalit. :-\ Začne nam nekaj težit in precej časa mine, da ga pomirim in pospremim ven, a ljudje zaradi njegovih burk postanejo nervozni in začnejo odhajat. Počasi se vsi poberemo.
Sprehajamo se po mestu, spremlja nas močan naliv. Povsod so ogromne luže, po katerih razigrano skačemo. Ustavimo se pred prehodom za pešce in čakamo na zeleno. Ta se kmalu prižge, zato se odpravimo naprej. Naenkrat opazim, da se pravokotno proti nam nevarno hitro približuje trola. Ne uspe mu ustavit na rdeči luči, zato drsi proti nam. Voznik poskuša nekaj manevrirat in avtobus se naenkrat prekucne, le hip za tem pa ga začne prehitevat zadnji del. :o Ko me zadene, čutim najprej pritisk na noge, počasi se dviguje proti pasu, prsim, glavi. Potem občutim močan stisk prsnega koša, nato tema, nekoliko kasneje pogled na nesrečo od zgoraj. >:( Preden se prebudim, spet zaslišim tiste latinske besede… :-\
Zaspim nazaj, nato...
Znajdem se v nekakšni pekarski vojni - dve družini, ki imata vsaka svojo slaščičarno; v eni sem jaz sin, v drugi pa imajo hčerko, s katero sva si všeč. Najina ljubezen je itak prepovedan sad, ker imajo najini starši ta vražji konflikt zaradi slaščic. :-\
No, v končni fazi se spoprijateljijo in zgodba dobi srečen epilog. ;D
Potem pa še en čisto družinski hec, z gospodično se nekje sprehajava in veselo kadiva. Ko greva mimo domače hiše, opazim, da preko žive meje sloni foter, ki se prav tako zelha in takrat pade dilema, ali ve, da kadim ali ne. :-\
-
[Četrtek, 02.08.2007]
Igra
6:30
Znajdem se v nenavadnem mestu. Ko se sprehajam naokoli in opazujem visoke zgradbe, ki izgledajo animirano, mi potegne, da sem v nekakšni igri. :-\ :D Nasproti mi pride ženska, ki mi je poznana, a ne vem, kam naj jo dam. Ko se srečava, me prijazno pozdravi in mi na hitro razkaže nenavadne svet ter mi na hitro razloži nekaj osnovnih pravil, nato pa izgine preko strehe. :-\ :)
Pove, da ima vsak igralec svojo sobo (stanovanje), v katerem si nabira moči. Prav tako razloži, da so po mestu (in pri igralcih) skriti nekakšni magični predmeti, ki ti lahko zelo olajšajo bivanje, če jih pravilno uporabljaš, lahko pa zaradi njih propadeš.
Ko izgine, se odpravim proti bližnji zgradbi in poiščem svojo sobo. Vzpenjam se po stopnišču in gledam napise na vratih. Po poti srečam nekaj ljudi; eni klepetajo, drugi prihajajo ali odhajajo na kakšno misijo.
Ko pridem do svoje sobe, ugotovim, da gre za pravo stanovanje. Prostorno je in lepo urejeno; ko odpiram omaro za omaro, ugotovim, da sem dobil več, kot je ženska omenjala. Mislim, da najdem nek listek z navodili in ko se namestim in spočijem, se odpravim na lov za prvim predmetom.
Pridem v nekakšno čakalnico. Nikjer ni žive duše, zato se razgledujem naokoli. Na tleh opazim kovanec in ko se sklonim, da bi ga pobral, opazim, da jih je povsod polno. Ko jih začnem pobirat, v sobo priteče še nekdo in začne se tekma, kdo jih bo nabral več. Sicer me premaga, a jo kljub temu dobro odnesem – naberem za 29.000 enot kovancev, poleg tega pa najdem še dva objekta moči – nenavaden žeton in nekakšno ključavnico. Na žalost pa mi tekmec pred nosom izmakne čarobni kovanec, s katerim lahko delaš (podvajaš, množiš) denar.
Čez čas, ko mi poide zaloga denarja, se odpravim do soigralca, ki je našel čarobni kovanec. Ko pridem do njegovega stanovanja, ugotovim, da se možakar ''razpada''. :o Pove mi, da je zlorabil kovanec in da je to kazen, ki ga je doletela. V zameno za nek drug predmet mi da kovanec in ker sem brez ficka, seveda z veseljem zamenjam.
Odidem in že po poti proti izhodu v nekakšno peresnico vtaknem kovanček, ki sem ga pred tem našel na tleh in čarobni kovanec. Ko peresnico potresem, začne v njej žvenketati in ko jo odprem, z navdušenjem ugotovim, da so se kovanci namnožili. :D Ponovno jo zaprem in jo veselo stresam naprej in peresnica postaja vse težja in težja. Naenkrat pa žvenketanje utihne in ko peresnico spet odprem, ugotovim, da se je vse, kar je bilo v njej, zaradi smeti v njej, spremenilo v papir. :o
Spet ostanem brez vsega, zato se odločim, da bom zapustil igro. Sedem v avto in se odpeljem proti nekemu hribu, na vrhu katerega naj bi bil izhod…
Potem sem se prebudil in le hip zatem zaspal nazaj…
Znajdem se pri babici. Z enim dekletom sediva v dnevni sobi in se spravljava k stvari. :twisted: Ona začne nekaj cincat, zato se dogovoriva, da bova počakala do doma. Le hip kasneje v sobo uleti cela skupina ljudi in pošepnem ji, da sva se dobro odločila. :D
Čez čas, ko gosti odidejo, ostanemo sami (babi, teta in bratranec, gospodična in jaz). Sedimo v kuhinji in se pogovarjamo in teta nekaj zafrkava na temo poroke in otrok. Skregamo se in ko jim zabrusim, da o otrocih ne premišljujem, se babi prelomi (kot jaz na poti na absolventa ;D ) in mislimo že, da jo je zadela kap. Kmalu si opomore in se usede na stol; videti je obupana.
Ko se strasti pomirijo, se pogovarjamo o nekih filmih in debata teče o Jessici Alba. :D
Potem zapoje budilka…
-
[Ponedeljek, 20.08.2007]
Prekinjeno zavedanje
Zbudil ob 3:43. Ob 3:56 vzamem 2 BD, nato nazaj spat...
6:30
Sedim v pisarni v službi in nekaj delam. Naenkrat me prevzame nenavaden občutek; za trenutek mi pobere sliko in zmrazi me. Začnem se spraševat, kako sem prišel sem in zazdi se mi, da so mogoče sanje. :D Odločim se, da bom naredil RC – zazrem se v dlan in začnem šteti prste. Prvič jih je pet... :-\ Štejem še enkrat – spet pet. ??? Za trenutek pogledam vstran in nato spet v dlan – tokrat vidim le štiri prste, a me zmoti trkanje na vrata pisarne. Uleti Domen, ki povabi na kavo. Obvezno! :D Pogledam na digitalno uro, ki kaže 8:20. Zaklenem računalnik in odidem za njim.
Greva skozi hodnik in po tleh je položen linolej. Čudim se, kdaj so zamenjali marmorne plošče s tem sranjem, a mi Domen pobegne po stopnicah, zato odidem za njim. Nekaj nadstropij višje zapneva v gnečo in se pridruživa skupini ljudi, ki gre po tekočih stopnicah. Domen se zrine po nekem zoženem delu, jaz pa grem po širšem z ostalimi in stopnice me namesto dol zapeljejo nekam gor. :-\ Še enkrat se spravim na nasprotne stopnice in kmalu sem tudi jaz v avli.
Odidem iz stavbe, pri semaforju naletim na Domna. Začnem mu pripovedovat o nenavadnih okoliščinah in ker se med tem prižge zelena luč, odidem s skupino naprej. Ko pogledam proti Domnu, ugotovim, da je on šel na drugo stran, na semaforju pa se je že prižgala rdeča luč. Na srečo se mi snamejo čevlji in po gladkem rdečem asfaltu oddrsim kot z drsalkami. :D
Na drugi strani gledam, kje sem izgubil Domna in naenkrat se mi scena zamenja.
Znajdem se doma. Noč je, z gospodično sva v postelji. Slišim zvoke iz hodnika in ko grem pogledat, kaj se dogaja, naletim na brata. Pove, da je dobil nov računalnik in me povabi, naj ga pridem pogledat. Res uletim v njegovo sobo in se kar ne morem načudit vesoljski postaji, ki jo ima vgrajeno v mizo. :D Med tem mi pove, da ga bo lahko šele jutri prižgal, ker za delovanje potrebuje nekakšen kristal, ki ga vtakne vanj. Med tem v sobo uleti oče in naju nažene spat, potem pa me pospremi do moje sobe. Ko prideva noter, se gospodična predrami in pozdravi očeta. Zaradi neke neumnosti postanem ljubosumen in ta užaljeno odide... :-\
Scena se spet zamenja in znajdem se v šoli. ??? Pridem v predavalnico in se usedem poleg Domanjkota. :) Nekaj se začneva pogovarjat, posodi mi zapiske, ker sem šprical prvo (uvodno) uro. ;D Med tem, ko prepisujem, pride v razred profesor, ki začne s predavanjem. V zvezku kmalu naredim zmedo, ker mi nekaj strani manjka, zato premišljujem, ali naj liste iztrgam ali jih le preštevilčim...
Potem budilka...
-
[Torek, 04.09.2007]
Nočne zgodbe
2:37
Stojim ob cesti in gledam ozko potko, ki se spušča v temo. Na desni je ogromen travnik; osvetljuje ga polna luna, ki mu daje precej grozečo podobo.
Odidem po potki; izvedel sem, da naj bi se na tem mestu zbirali volkodlaki in zgodbo imam namen raziskat. Ko pridem v globel, prispem do slabo osvetlenega tunela, nekakšnega prehoda. Stojim sredi tunela in čakam, kaj se bo zgodilo. Takrat plane proti meni ogromna, temna postava. Vem, da ni človeška. Vem tudi, da je prehitra, zato obstojim kot vkopan. Ko že začutim smrdljivo sapo na svojem obrazu, se iz teme požene še ena senca, ki mojega napadalca prestreže, tik preden me ta doseže. Zbije ga v zraku in odkotalita se nekam v senco.
Stopim bližje in na tleh pred seboj vidim človeka; ves je oklan in z zlomljenim vratom, njegove oči prazno bolščijo vame. Ko se obrnem okrog, opazim še enega moškega. Ta pristopi do negibnega telesa in mu na ustnice namaže nekaj kapljic krvi in le hip zatem se prej ležeče telo pred mojimi očmi začne celit, vrat se postavi nazaj na svoje mesto in možakar vstane. Opraviči se, češ, da ni vedel, kdo sem, nato oba odideta.
S srečanjem sem nekako zadovoljen – videl sem jih in po soočenju ostal živ, da lahko povem zgodbo. :D
Ko se vračam nazaj proti cesti, med potjo srečam nekoga – izkaže se, da je pustolovec, ki preverja isto zgodbo, kot sem jo jaz. Vpraša me, ali je res in povem mu, da se jih iz mesta, kjer sva, včasih lahko vidi. Ko možakar odide po potki, se ozrem proti grmu na robu travnika, kjer vidim krdelo, ki se ravno preriva za hrano. Eden se dvigne in zatuli v luno, jaz pa se obrnem in počasi odidem.
Ob 3:15 grem nazaj spat... :D
5:29
Smo v neki poslovni stavbi. Med ljudmi vlada panika – nekaj se dogaja. S skupino nadrejenih hodim po zgornjem nadstropju, kjer pregledujemo pisarne. Nikjer ni žive duše, ljudje so na varnem.
Naenkrat zaslišimo blazen trušč v pritličju in kae mimo polžastih stopnic se poženem v globino. V trenutku, ko pristanem, poči silovita eksplozija in ljudem, ki so spodaj, naročim, naj zbežijo. Ti se hitro razkropijo na vse strani in v naslednjem trenutku se prah poleže in sredi nastalega kaosa stoji možakar v nekakšnem super-herojskem kostimu. Ko me vidi, se požene proti meni in pobegnem mu, tik preden me zagrabi. Poženem se po stopnicah in preskakujoč po dve, tri, kmalu dosežem zgornje nadstropje. Tečem za življenje in po poti naletim na sodelavca. Rečem mu, naj se skrije pod posteljo v sobi in ko je na varnem, se še jaz poženem nanjo in na drugi strani (ob steni) odkotalim dol. Ko pristanem poleg njega, vidim, da ga je popadel histeričen smeh. :) Poskušam ga pomirit in mu dopovedat, da se mu bo slabo pisalo, če ga odkrije in v naslednjem trenutku ga močna roka odločno izvleče izpod postelje in kot lutko iz cunj zabriše skozi okno. :o
Ko napadalec zapusti sobo, se priplazim izpod postelje in planem za njim. Vem, da bo še naprej pobijal, če ne ukrenem nečesa. Stečem na hodnik in ga opozorim nase. Ko me opazi, se poženem proti pisarni in na teraso, kjer se potuhnem. Možakar plane ven. Naglo ga pograbim in njegovo težo ter zalet izkoristim zato, da ga pahnem čez teraso. Ko začne padat, zavpije, da se bo vrnil, nato pa izgine v siloviti eksploziji, ki me zaslepi...
Scena se zamejna.
Noč je. Zbudi me škrabljanje dežja po okenski šipi in močno zavijanje vetra. Ko se za silo predramim, vidim drago, ki hiti zapirat okna. Vstanem in ji pomagam; zadnji hip zapreva vratana teraso, preden se vanje upre močan sunek vetra in jih vboči navznoter. :o Šokirano gledam ven, kaj se dogaja in naenkrat vidim soseda, ki v močnem vetru pripelje neko žival ven na sprehod. Sunek vetra, ki odpre vrata najine sobe, mu iztrga povodec in hip zatem v vrata nekaj prileti. Ko pogledam, kaj je, opazim na šipo prilimanega močerada, oblečenega v nekakšen plašček. ;D
Med tem gospodična zavrešči in ko pogledam, kaj se dogaja, vidim, da so sobo zasula kot frnikule velika zrna toče. Skočim do vrat in jih hitro zaprem, potem pa spustim ruleto. Ko opravim, se ozrem po sobi in pogledam razdejanje, ki ga je naredilo nenadno neurje. Povsod so papirji, ki jih je razpihal veter iz mize in zaradi dežja in toče je vse mokro. ???
V hipu divjanje zunaj utihne.
Previdno dvignem ruleto in presenečeno ugotovim, da je neurje popolnoma prenehalo. :-\ Drago pregovorim, da greva pogledat, kaj se je dogajalo okrog in res se odpraviva ven. Srečava soseda, ki ves paničen išče svojega ljubljenčka močerada in mu zamolčiva njegovo bližnje srečanje z najino šipo. Ko hodiva okrog, mi naenkrat potegne, da nisva več v Gameljnah. Okolje me spominja na Mislinjo in nekaj ni povsem vredu. :-\ Pogledam v dlan in ko nekaj časa osredotočam pogled in štejem prste, ugotovim, da so ti le štirje in da so nekako zakrneli. SANJAM! :D Med tem, ko hodiva naprej, postane draga utrujena in začne nekaj stokat, da ne more več. Za hip pomislim, kaj naj naredim in kmalu mi potegne, da itak sanjam! Odločim se, da bom poletel in jo odnesel nazaj domov. Primem jo okoli pasu in ji naročim, naj da roko okoli mojega ramena in se močno drži, ker bom poskusil letet. Nekaj se namuzne, a me vseeno objame. Še enkrat pogledam v dlan, da se prepričam, če res sanjam. Prstov je najprej pet, potem pa eden pred mojimi očmi splahni. To je to! :D Pomislim, da bom zdaj skupaj z drago odletel. Za trenutek zaprem oči, napnem mišice v nogah in se odženem v zrak. Znajdeva se nekaj metrov v zraku; neslišno drsiva naprej, naenkrat pa ugotovim, da je gravitacije preveč, zato morava pristat. ??? Ko se dotakneva tal in se ravno hočem spet odgnat, nad bloki nekoliko vstran opazim žensko, ki prav tako drsi skozi zrak (z zelo dolgimi skoki) in takrat vsa stvar okoli letenja izgubi svoj čar (pomislim, le kako lahko tudi ona leti...?!? :-\ ).
Namesto tega se odločim, da naju bom odvrtel domov. Spet pogledam dlan, spet naštejem štiri prste. :D Gospodični naročim, naj zamiži, potem pa zaprem oči tudi sam, si v mislih rečem Domov? ter začnem z vrtenjem.
Ko odprem oči, sva res v neki sobi. Čeprav se mi ne zdi poznana, je občutek kar domač. :roll: :D Sedeva za mizo in se začneva pogovarjat o stvareh, ki so se pravkar zgodile in naenkrat zaslišiva trkanje po vratih. Odidem pogledat, kaj se dogaja in ko pridem bližje, zaslišim glasove na hodniku. Rahlo odprem vrata in pokukam ven in ker mi obrazi, ki jih vidim, niso všeč (pred vrati stoji skupina mož, ki izgledajo kot klošarji in spreleti me resnično slab občutek), poskušam vrata na hitro zapret nazaj. Eden od neprijetnih obiskovalcev me preseneti in zatakne nogo med vrata, nato pa jih tako silovito odrine, da skoraj padem. Že naslednji trenutek je skupinica noter in razkropijo se po stanovanju. ??? Njihov šef pajdašema pokaže proti gospodični in ta brez besed stopita do nje ter jo odvedeta v sosednjo sobo. Kljub temu, da sem prestrašen, zberem pogum in gazdi zagrozim, da so to moje sanje (za vsak primer spet preštejem prste – štirje povsem izkrivljeni) in da jih bom nasuval v rit, da se bo kar prašilo za njimi, če se je samo dotaknejo. Možakar se zasmeji in mi pove, da bi se rad le pogovoril z menoj, zato se za silo pomirim in sedem. Ko že začne govorit, izkoristim priliko, ko ne gleda in planem proti sosednji sobi. Čeprav bi me lahko ustavil, me pusti, da grem. Ko pridem tja, opazim, da gospodična spi, nekaj pajdašev pa sedi na tleh in se šepetaje pogovarja, zato se pomirjen vrnem k šefu.
Ta mi začne pripovedovat o nekem umoru in ko zaključi svojo pripoved, vstane in pokliče svoje ljudi, ki tiho zapustijo stanovanje. Za trenutek obstoji med vrati in me pogleda. V tistem hipu doživim vizijo umora – moškega (napadalca) ne vidim dobro, ker se drži v senci, vidim pa žensko srednje dolgih, rjavih las, ki zlomljena leži na tleh. Usta ima rahlo priprta, oči pa široko odprte in zenice razširjene. Ob pogledu v njene steklene oči me zmrazi po vsem telesu in vizija se konča. Ko pridem k sebi, je stanovanje spet prazno.
Odidem do spalnice in prebudim drago; z nekom bi se rad o tem pogovoril. Ko se vrneva v dnevno sobo, med vrati naletiva na nekoga, ki pravi, da je bila tole res srhljiva zgodba in da bo za konec prejel še pošto od Mateje. Rečem si, da bi ta napoved res bila pika na »i« in ko model sede za prenosnik, naenkrat prebledi in računalnik obrne proti nama. Pojavi se animacija, v kateri neka ženska (Incredigirl) reši nek primer in v zaključni sekvenci izgine. Začutim, da je sporočilo res od Mateje in spreleti me po vsem telesu. :o
Potem se prebudim. Še vedno sem mravljinčast in po glavi mi vrši. Če to ni bila nora noč...! 8)
Ob 6:42 še enkrat ležem nazaj in potonem v spanec brez sanj...
-
[Torek, 18.09.2007]
Big Brother
23:44
Ležim v postelji in gledam v temo. Zdi se mi, da sence poplesujejo bolj, kot je to možno glede na jakost svetlobe in premišljevat začnem, ali mogoče že sanjam. Glavo obrnem proti kotu sobe, kjer v popolni temi opazim nekakšno migetanje. Zagotovo sanjam! :D
Potem se prebudim... ??? Odidem na WC, pojem skodelico juhe; ob 0:07 vzamem 2 BD, nato nazaj spat...
6:30
S skupino ljudi smo zaprti v manjši koči sredi gozda. Igramo se igro po principu Big Brother-ja – nekdo nas nadzira in nam daje naloge; če jih uspešno rešimo, smo nagrajeni, sicer nekoga pošljejo domov...
Vse živo se dogaja in ko enkrat pride do zapleta, se žrtvujem, da namesto nove prijateljice pošljejo domov mene.
Ko odhajam, se vračam skozi gozd. Po poti najdem zapuščenega volčjega mladiča, ki ga posvojim in vzamem s seboj. :)
Od dolge hoje sem utrujen, zato po tleh raztegnem deko, na kateri se nameravam odpočit. Med tem, ko počivam in gledam razigranega volčiča, ki neutrtudno skače sem in tja, prideta mimo dve prijateljici, ki ob pogledu na mojega ljubljenčka panično pobegneta. :-\ :D
-
[Četrtek, 27.09.2007]
Kje se začne Resničnost?
Zbudil ob 0:38. Kljub temu, da sem imel precej intenzivne sanje, je spomin nanje zbledel nekaj sekund po bujenju. :( Enega skadim, ob 0:53 vzamem 2 BD, nato pa nazaj spat...
2:23
Začetka se ne spomnim čisto dobro; mislim, da se prebudim in v roke vzamem telefon, sa bi pogledal, koliko je ura. Nekaj ni prav – telefona ni na nočni omarici, ki stoji poleg narobe obrnjene postelje. :-\ Med tem, ko se obračam okoli in tipam, kam sem ga vtaknil, prebudim gospodično. Ko ji na hitro razložim, zakaj rogovilim naokrog, se mi pridruži pri iskanju in kmalu ga najdeva med rjuhami. Ko ga odprem, vidim, da je zaslon razlit, telefon pa polomljen. Čudim se, kaj, za vraga, se je zgodilo, in že premišljujem, da bom v službi moral zaprosit za zamenjavo. Draga odide na stranišče in ko se vrne, jaz ravno sestavim nekakšno ohišje, ki telefon za nekajkrat poveča. :-\
Takrat zaslišim glasbo. :-\ Premišljujem, od kod prihaja in med tem se komad zaključi, gospodična pa spet odide iz sobe. Ko se vrne, igra drug komad in okregam jo, kaj se gre, da sredi noči dela tak hrup; zbudila bo lastnike. :o Kmalu res zaslišiva glasove na hodniku in na vrata potrka Zoran. Pravi, da mora govorit z nama in naju prosi, če lahko greva z njim. Pridemo v kuhinjo in ko sedeva, začne z zadrego govorit o tem, da je dobil pomemben posel in da bo v roku šestih mesecev potreboval najino sobo za... delavnico, skladišče,...?
Da bi prekinil nastalo tišino, mu čestitam za posel, potem pa mu rečem, da ni problema. Med tem, ko se obrnem proti dragi in ugotovim, da problem je (izpit in diploma v kratkem, zdaj pa še iskanje stanovanja), pridejo v sobo še Olga in trije fantje, ki naredijo cel živ-žav. :D Kmalu zatem se zahvaliva, da so naju obvestili, nato pa se odpraviva proti vratom. Preden odideva, pogledam na uro na kuhinjski steni, da bi videl, koliko je sploh ura. Opazim, da tam visi več ur in da vsaka kaže drugačen čas. :-\ Zoran mi pomaga iz zagate in pove, da je pet. Zahvalim se, nato se poslovim in odideva proti stanovanju.
Potem se prebudim. V sobi je še vedno tema, zato sežem po lučki, da bi zapisal sanje. Ko jo poskušam prižgat, ugotovim, da ne dela. :-\ Spomnim se, da ima pod določenim kotom kratek stik in ne gori, zato jo obračam na vse možne načine, a od nje ni nikoli nič. :-\ Potem me prešine, da se to v sanjah rado zgodi. Roko iztegnem pred sebe in ko pogledam v dlan, mi niti prstov ni potrebno šteti; koža med prstancem in sredincem je predolga – SANJAM! :D Na hitro si poskušam izmislit, kaj bi počel. Nič pametnega mi ne pade na pamet, zato obležim v postelji in naenkrat me preplavi nekakšna vizija – z gospodično stojiva pri bankomatu, pripoveduje mi o prigodi, ki se je zgodila njenemu očetu.
Potem se prebudim. Sedem na posteljo, da bi zapisal sanje in ko pogledam proti vratom, opazim, da je ruleta dvignjena. Med tem, ko se čudim, kako je to mogoče, mi klikne, da še vedno sanjam! :D
Spet se prebudim. Ko se premaknem, da bi pobral lučko in zapisal sanje, zbudim drago. Ta se opre na komolce in mi začne nekaj govorit. Poslušam jo in jo gledam v obraz; takrat opazim, da ima usta zarasla skupaj – še zmeraj sanjam!! :-\
In spet se zbudim. :-\ Hočem sest, da bi napisal sanje, a se ne morem premaknit. Pomislim, da imam mogoče spalno paralizo. Nekaj časa počakam in kmalu se mi res začne vračat občutek telesa. Uspe mi premaknit roko in takrat opazim, da je prstov preveč. Sanjam! :o
Spet me vrže ven. :-\ Od prejšnjega FA-ja sem še vedno nekoliko zvit. Ležim na hrbtu in se poskušam zravnat, med tem pa se zbudi gospodična. Ko me vidi vsega nakrivljenega, me sprašuje, če bi se rad zaležal in povem ji, da je tako ali tako vseeno, ker še vedno sanjam.
Potem se prebudim. Ležim na hrbtu in ko se skušam premaknit, ugotovim, da še vedno ne gre. :-\ Ugotovit poskušam, ali sem sploh že buden in takrat se spomnim na nosni RC. Zamižim na eno oko in poskušam videt konico nosu. Sprva jo res vidim, potem pa se mi zaznavanje nosu naenkrat prestavi in zazdi se mi, da gledam v svoj nos od spodaj navzgor. To se mi zdi nemogoče, razen, če... SANJAM!?! :o Nekaj časa strmim v oranžno-rdečo notranjost svojega nosu, nato pa se slika, ki jo vidim, začne spreminjat. Pred očmi se mi pojavi nekakšen rdeč, precej strašljiv (demonski?) obraz in rečem si, da tja nočem iti. Odprem oči in slika za trenutek izgine. Zaprem jih nazaj in takrat se spet pojavi; tokrat izgleda še bolj grozeče. :o
Potem odprem oči. Okoli mene je tema, zato najprej pomislim, da še vedno sanjam. :-\ Poskusim se premaknit in ko ugotovim, da gre, iztegnem roko proti lučki na mizi. Poberem jo in jo brez problema prižgem. Ko sedem na posteljo, za vsak primer naredim še RC s štetjem prstov in ko si tretjič potrdim, da sem res v I. pozornosti, se lotim zapisovanja tele bizarne epizode. (Če se bom zjutraj zbudil in bo dnevnik prazen, se bom pojedel...!!!) >:(
Še enega skadim, nato pa ob 3:28 nazaj spat...
6:30
Po makadamski cesti pridem do precej velike hiše, nekakšnega hotela ali hostla. Pred hišo potok, ob katerem na travi poležava skupina mladih in klepeta ali pa opazuje tiste, ki norijo po vodi. Na tla nekoliko vstran odložim brisačo in prisedem. Ker nikogar ne poznam, si hočem najprej ogledat teren.
V oči mi padeta dve prikupni dekleti. Nekaj časa ju opazujem in ko ugotovim, kaj pijeta, se spravim v akcijo. Odidem do bara v hiši in jima naročim pijačo; ko se poskušam spomnit, kaj pijeta, se skoraj zlomim, a me reši prijazna natakarica. S pijačo se odpravim nazaj ven in ena od deklet me gladko zavrne, pri drugi pa imam malo več sreče. :D Odideva noter in se zapleteva v pogovor. Kmalu mi zaupa, da ima težave s fantom. Med tem, ko debatirava, uleti njen bivši s skupino prijateljev. Da bi izpadel frajer, začne nekaj težit in zaplet kljub dekletovim poskusom posredovanja reši šele starejši možakar (njen oče ali skrbnik hotela?), ki skupino nažene ven.
Možakar pride do mene in se mi opravičuje zaradi njihovega teženja, čez čas se mu pridruži še moja nova prijateljica.
Scena se zamenja. Z gospodično kupujeva nekakšen grelec. Ko prideva do nje domov, mama privleče od nekod nekakšno modro škatlo velikosti nahrbtnika. Pove, da je zadeva sicer na plin, a je njim kljub vsemu odlično služila. Poveva jio, da sva nekaj že kupila in se ji zahvaliva.
Potem budilka...
-
[Sreda, 03.10.2007]
Tretja vrata
23.55
Z enim dekletom stojiva na vogalu hiše in gledava proti nasprotnemu vogalu, kjer na tleh vidiva ležati (noge) nekoga, ki ga prepoznam kot sebe. :-\ Dekle me prepričuje, da je vse v redu in da naj grem tja, jaz pa se soočenju upiram. Po nekaj minutah pregovarjanja me prepriča, nakar v nizkem letu preletim negibno telo in si ga iz ptičje perspektive od bližje ogledam – zagotovo sem jaz. Ko spet pristanem na vogalu, me dekle masira naprej, zato drugiš odletim proti telesu. Pridem čisto blizu in opazim, da se telo začne premikat.
Nato se prebudim... :-\
Premišljujem, ali je možno, da sem res gledal svoje telo...? :o :-\ Enega skadim, ob 0:11 nazaj spat...
6:30
Budilka je tokrat (spet) odnesla večji del spomina, ostane le nekaj detajlov:
Freske na neki zgradbi – z zanimanjem si jih ogledujem, med tem pa nekdo pristopi do mene in mi začne razlagat, kaj predstavljajo. V spominu mi je ostal maskiran konjenik. :-\
Pridem do babice, prinesem ji nek denar. Bankovci so nenavadne oblike (po videzu me spominjajo na dolarje, a so bolj pisani), na nekaterih so neprave številke (npr. 1.203). Ko ji dam denar iz kuverte, si ga nekaj vzame zase, nekaj pa ga pusti meni. Gledam, ko ga deli in zdi se mi, da to ni vse, kar sem prinesel. Pogledam v kuverto in noter res najdem še en šop(ek) bankovcev, med katerimi je tudi bankovec za 1.203. :D
Potem budilka...
-
[Nedelja, 21.10.2007]
Vilinska diploma in roza žerjav
Zbudil ob 5:45. Spet intenzivne sanje, ki se jih nisem uspel spomnit... :( Enega skadim, nazaj spat ob 5:58...
9:23
Pridem v nekakšno menzo. Močno sem lačen, a se izkaže, da sem še prezgoden za kosilo. Stopim do pulta, za katerim streže kuhar v popolnoma zapackanem predpasniku in ga komaj pregovorim, da mi predčasno postreže. Možakar mi na plastičen krožnik vrže kos prekajenega svinjskega mesa in zajemalko ričeta, nato pa me grobo odslovi.
Spravim se za eno od gasilskih miz pod velikim šotorom in si ogledujem skromno porcijo, med tem pa do mene pristopi natakar in na mizo vrže še pol kosa kruha, tako tankega, da se vidi skozi, in mi reče, da mi še to pripada. :-\ Ko odide, se lotim ričeta, ki ga izbrskam izpod mesa in ugotovim, da je hrana mrzla. ??? Na hitro pojem, nato pa se poberem iz šotora.
Čez nekaj časa se vrnem. Tokrat se kar tare ljudi; poskusim se zriniti vmes in dobiti še eno porcijo, a me dobijo in naženejo.
Znajdem se v šoli, kjer pišemo nekakšen test. Ko zazvoni za konec pouka, se ostali poženejo iz razreda, jaz pa obsedim in dokončam svoje delo. Kmalu zaključim in ko oddam test, mi vzgojiteljica čestita in mi pove, da sem opravil vilinsko diplomo (?). Izroči mi potrdilo in mi da še nekakšno pokrivalo, modro baretko z rumenim simbolom, nato pa izgine. :)
Odpravim se iz razreda in namesto proti domu zavijem proti taborniški koči, kjer hočem skriti diplomo in pokrivalo. Pridem do stopnišča in od daleč vidim, da je koča polna ljudi; nekaj jih je tudi na travniku zgoraj; pot do mojega skrivališča je zaprta. Nekdo me opazi in me pokliče, jaz pa se hitro obrnem in stečem proč, ker se ne želim srečat z njim(i).
Spuščam se od šole proti avtobusni postaji in med potjo srečam nekaj ljudi, ki jo kar čez travnik nekam mahajo. Med njimi je prijatelj, s katerim izmenjava nekaj besed, nato pa mi od daleč z rokami nakaže, da me bo poklical po telefonu in izgine za ostalimi.
Odpravim se naprej proti domu. Med potjo za seboj zaslišim copotanje in ko se ozrem nazaj, vidim nekakšno ogromno ptico (roza barve, dolge, gole noge, precej velik, zakrivljen kljun; spominja me na žerjava), ki jo maha za menoj. Poženem se v tek in copotanje za mano še pospeši. Ugotovim, da ji ne bom mogel pobegniti, zato se vržem na tla in jo počakam. Ko pride do mene, se skloni in se me s kljunom dotakne. Prestrašim se in jo udarim v telo in takoj mi vrne in me uščipne v roko. :-\ :D Med tem pride mimo ženska, ki jo prepoznam kot sosedo. Spotaknem jo, da pade na mene in me skrije pod seboj, jaz pa jo objamem okoli pasu. Nekaj časa tako leživa na tleh in gledava, kaj bo naredila nenavadna ptica, med tem pa sosedo pobožam po trebuščku. :) Zdi se mi, da ptica nekaj spregovori, potem se prebudim...
-
[Četrtek, 25.10.2007]
Nenavadne prigode
4:15
Na postaji v Mislinji; z nekom pričakava Damjana. Ta pride z ogromnim nasmehom na obrazu in polnim nahrbtnikom gozdnih dobrot. :D Skupaj odidemo v šolsko menzo, kjer naročimo kosilo. Ko čakam v vrsti, si ogledujem ponudbo in ugotaljam, da za vegetarijance izgleda precej skromna. :-\ Naročim isto, kot dobi Damjan, le da prosim, naj mi zraven ne da mesa. Dobim krožnik in se odpravim proti mizi. Med potjo si ogledujem vsebino – nekaj kosov zažganega popečenega kruha, zajemalka krompirja in nekaj zelenega, podobnega solati. Izgleda... ne prav okusno... :-\ ???
Potem se zbudim. Odidem na stranišče, ko se vrnem, zapišem sanje in ob 4:35 nazaj spat...
6:52
Spet v Mislinji. Vse je močno zasneženo, ceste so zaprte in nevozne, ljudje hodijo po globokih gazeh. Z gospodično (?) prideva do babičine hiše, a zaradi snega ne moreva naprej. :-\ Naročim ji, naj počaka spodaj, sam pa se povzpnem v zasnežen hrib. Prilezem do vrha in začnem razkopavat sneg ob živi meji. Dolgo časa se mučim z brskanjem po zaledeneli podlagi, v končni fazi pa se mi vendarle uspe prebiti skozi. Sproži se plaz, ki proti cesti odnese nekaj avtomobilov in med tem, ko draga pokliče pomoč, zlezem skozi nastalo odprtino.
Na drugi strani je svet drugačen. Znajdem se na gozdni potki; ko se razgledujem naokrog, opazim, da je tudi gospodična že tu. :) Sva na sprehodu in pred seboj naenkrat opaziva čudovito modro-zeleno ptico, ujedo, ki pristane na potki nekaj metrov pred nama in odleti naprej, ko se ji približava. Vsakič, ko pristane, naju spusti bližje, preden spet odleti in vsakič, ko odleti, iztegnem roko proti njej, da bi pristala na njej. Naenkrat me preseneti in res pristane na iztegnjeni roki, nato pa mi izgine izpred oči in le hip zatem, začutim močan pritisk krempljev na ramenu. Kljub temu, da me zaboli, bolečino odžene občutek vzhičenosti, da je pristala na meni in za trenutek izgubim občutek zaznavanja prostora (pred očmi se mi stemni, zazdi se mi, da obstajam le jaz), ki se povrne takoj, ko me ptica uščipne v uho. Za hip me zaskeli, nato pa se mi povrne vid. Ptica odleti, draga pa pobere lešnik, ki ga je ptica izpustila, ko me je uščipnila v uho. :-\ :D
Nadaljujeva pot in kmalu prideva do hiške v gozdu. Preoblečeva se in med tem debatirava o nenavadnem dogodku, nato pa se odpraviva naprej.
Znajdeva se v nekem mestu. Hodiva po kamnitih stopnicah med nizkimi hišami in se povzpenjava proti vrhu. Ko se hiše razredčijo, se pred nama odpre ogromen travnik. Ravno greva mimo ene od zadnjih hiš, ko se pred nama pojavita dva ogromna rotweilerja. :o Za trenutek otrpneva in čakava, kaj se bo zgodilo, a psa kmalu nehata lajat. Eden se odpravi proti hiši, ob kateri sedi skupina otrok v družbi nekoga, ki izgleda kot klatež, drugi pa dvigne nogo in me elegantno polula po čevlju. :-\
Med tem pristopi še klatež, ki je očitno njun lastnik in povem mu, naj ju ima raje na vrvici, da ne bosta naredila kakšnih težav. Ko mu pokažem polulan čevelj, se le nesramno zareži in mi reče, da sem jo dobro odnesel. Občutek dobim, da se z njim nima smisla pregovarjat, zato se na hitro odpraviva naprej.
Čez čas prideva do nekakšnega kluba. Vstopiva in odideva do dvorane, v kateri se nabirajo ljudje. Kmalu po najinem prihodu pridejo noter trije možakarji, oblečeni v pisane trenirke, ki odplešejo nenavaden ples, nato pa ob bučnem aplavzu zapustijo prizorišče. Ko se zadeve pomirijo, na steni opazim ogromen zaslon, na katerem se ravno predvaja animiran videospot, v katerem isti ljudje plešejo isti ples. :-\ :)
Spomnim se še scene z miniaturnimi belimi kužki, a so mi podrobnosti prehitro zbledele... ???
Potem se zbudim. Odpeljem gospodično do avtobusne; ko se vrnem, preklikam forume, nato pa ob 7:53 nazaj spat...
Spet nekaj časa traja, da najdem ustrezno pozicijo, potem se mi počasi začnejo prikazovat podobe - služba in sodelavci. Premaknem se in odprem oči, da prekinem zaznavo, nato se spet umirim...
10:30
Doma. V babičini sobi zaslišim hrup. Nenavadno se mi zdi, ker vem, da ni nikogar tam, zato se odpravim pogledat, kaj se dogaja. Pod radiatorjem opazim nekakšno škatlico, sicer pa ni nikjer videt nič nenavadnega. :-\ Razgledujem se naokrog in naenkrat se mi zazdi, da se je škatlica pod radiatorjem premaknila. :-\ Stopim bližje in pokleknem na tla; ko se zadosti približam, opazim, kako se od škatlice na vse strani razbežijo nekakšni žužki. :-\ Obmirujem in ko nekaj časa gledam čisto tiho in povsem nepremično, se eden od jih vrne in pred mojimi očmi nekako zraste. Ne morem verjet, ko ob škatli vidim nekaj milimetrov velikega možička, ki se na vso moč trudi, da bi jo nekam premaknil. :o Nekaj časa se brez uspeha trudi, med tem se mu pridruži še en žužek, ki izgleda kot nekakšen hišni ljubljenček (kot vijoličen kužek) in ves čas razigrano skače okoli njega. Drobni mož se še enkrat poveča; tokrat zraste na nekaj centimetrov in z lahkoto premakne škatlico. :D
Od zunaj (iz hodnika) se zasliši glasove in vsa drobna bitjeca se spet zmanjšajo na prvotno velikost in se razbežijo na vse strani. :)
Prizor se zamenja in znajdem se pred nekakšno šolo. Ko zazvoni za začetek predavanj, začnejo ljudje odhajat noter in s skupino prijateljev se odpravimo za njimi. Med potjo prijatelj zmeče naše torbe preko ograje in reče, da gremo po bližnjici in drug za drugim se zavihtimo čez ograjo nekoliko višje. Preplezam jo in se potegnem na drugo stran in takrat pogledam v globino. Prevzame me neprijeten občutek strahu pred višino, ki se zazdi čisto preveč resničen. :o :-\ (Čeprav v resnici nimam problemov z višino, vrtoglavicami in podobnim...)
Pridemo v predavalnico in se posedemo in kmalu vstopi predavatelj, ki takoj začne s predavanjem. Med njegovim uvodnim nagovorom ga sicer ne vidim, a takoj prepoznam njegov raskav, počasen ton – tega človeka sem že poslušal! :) Ko zaključi, sede za kateder in vpraša, če ima kdo kako vprašanje. Dvigne se nekaj rok (vključno z mojo) in možakar daje besedo enemu za drugim. Nekaj neumesnih s strani dekleta, ki bi se rada čisto preveč očitno prikupila, nato pokaže name. Vprašam ga, če je to predavanje kaj podobno Objektno orientiranim metodologijam, ki sem jih pri njemu že poslušal. Navdušeno mi odgovori, da gre za isti predmet, ki so ga preimenovali in ko ga vprašam, ali se lahko ne udeležujem predavanj, ker imam ravno v tem terminu še neke službene obveznosti, mi v indeks vpiše, da imam izpit že priznan. :D
Ko se vrnem v klop po torbo, preletim indes in opazim, da imam za vsak opravljen izpit namesto ocene prilepljen košček sadja. :o Indeks izgleda kot posoda sadne solate... :-\ ;D
Potem budilka... :D Pestro... ;D
-
[Petek, 26.10.2007]
Srečanje
7:01
Doma. Za hišo presajam kaktuse in med tem mi zmanjka zemlje. Spravim se v avto in se odpeljem do trgovine, da bi jo nabavil. Mislim, da je z mano tudi moja draga; med čakanjem na blagajni si ogleduje nenavaden ožemalec za limone, ki ima spodaj namesto posodice kar nekakšno mrežico (cedilce). :-\ Pregovarja me, da bi se ga za ta 2€ pač splačalo kupit...
V šolski telovadnici imamo trening. Cela ekipa je zbrana v oblazinjeni sobi v zgornjem nadstropju, ko trener začne razmišljat, da bi nam prav prišli kakšni rekviziti. Nekaj se nas odpravi v glavno dvorano in že začnemo vlačit klopi proti izhodu, ko nas trener ustavi in nam pove, da bomo imeli trening kar tukaj.
Z družino smo v nekem prostoru; z nami so še trije nepoznani možje, ki naj bi bili zelo pomembni. :-\ Odrasli se pogovarjajo; moški, oblečen v srajco z velikim ovratnikom, na katerega je pripeta nekakšna naprava, iz katere preko njegove plešaste glave teče cevka s prozorno tekočino, pa oporeka praktično vsemu. Poskušam se vključit v debato in ko izrazim nestrinjanje, neznanci brez besed vstanejo in odidejo, oče pa me okrega, naj se ne vtikam v stvari, o katerih nimam pojma. :-\
Potem odidemo ven. Izkaže se, da smo sestankovali na ladji ob pomolu, Ko se razgledam naokrog, vidim nekaj metrov vstran v vodi brata, ki se pogovarja z dvema dekletoma. :D Iz kupa snega na pomolu vzamem za kepo, ki jo vržem proti njim. Kepa pade v vodo tik pred njimi in jih poškropi, a se ne pustijo motit – ena od deklet naredi preval pod vodo in ko priplava na površje, se vsi razigrano smejijo. :) Naredim še eno kepo in ker jo vržem bolj na slepo, zadenem otroka nekoliko vstran od njih, ki plane v neutolažljiv jok. :-\ To spet prikliče očeta, ki me ponovno ozmerja, kaj se grem... ???
Potem se zbudim. Zapišem sanje, poklikam na forume, ob 7:36 se spravim nazaj spat...
Spet se nekaj časa obračam okrog in iščem pozicijo, v kateri bi zaspal, nato pa obležim na hrbtu s pokrčenimi koleni. Čez čas se začne pulziranje in vem, da se bo vsak hip začelo dogajat... :D
10:30
Znajdem se v Fontani, z nekom sva na kavi. Ko že dobiva pijačo, opazim, da gre mimo naju Toni in sede za zadnjo mizo v vrsti. Pozdravim ga in ga povabim, naj se nama pridruži, a se izgovori, da že nekaj čaka. :-\ Za trenutek mi zmanjka, nato pa spet sedim v Fontani, tokrat za Tonijevo mizo, in navijam cigareto. Razmišljam, kako sem prišel tja in ko nekaj časa napenjam možgane, se spomnim, da sem se presedel. ;D
Takrat malo vstran opazim Alana in še nekaj sanjačev. Pridružim se jim in Alan na hitro razloži, da je to, kar počnemo, zelo pomembno. :-\ Stojimo v vrsti nekaj korakov narazen in tla pod nogami izgledajo pobarvana kot parket v telovadnici; na tleh so narisane rumene črte, ki predstavljajo rob igrišča, parket naprej pa je pobarvan zeleno. Pred rumeno črto so narisane oranžne pike (krogi), ki označujejo pozicijo, kjer naj stojimo. Nenavadna poslikava tal mi ne da miru; Alana začnem nekaj spraševat in ko mi odgovarja, opazim, da me ne gleda v oči. :) Takrat se zavem, da sanjam. :D Razgledam se naokrog in vidim, da sem še vedno pred Fontano in da sanjači še vedno stojijo v vrsti. Alan prigovarja, naj pohitim in potrudim se uloviti linijo na tleh, ki se konča malo pred vodnjakom, jaz pa stojim nekaj metrov naprej. Ko jo uspešno naciljam in se postavim v vrsto, se mi scena zamenja... ???
Znajdem se doma. Ko grem po hodniku, opazim, da babica leži na raztegnjenem kavču na sredi hodnika. :-\ Izgleda nekaj slabe volje, zato se vrnem v njeno sobo. Tam me čaka sodelavec, ki na IP telefone konfigurira nove številke in mi med tem razlaga, da je pametno, če ima toliko telefonov, saj je nanje povezan še mini črno-bel TV, ki je zvezan z enim od dveh videorekorderjev, preko tega pa je priključen še električni grelec. :o Sodelavec mi pove, da lahko tako spritiskom na gumb izklopi ali vklopi vse naprave hkrati. :-\ :D
Potem se prebudim...
-
[Nedelja, 11.11.2007]
Pod površjem
5:51
Z očetom in bratom (?) se vzpenjamo po skoraj navpični steni. Višje, ko pridemo, bolj je stena ravna; vse težje je najti oporo za roke in noge in vzpon postaja izrazito naporen. Naenkrat zaslišim glasove in ko pogledam v smer, iz katere prihajajo, opazim nekaj ljudi, ki se nam približujejo. Da nas ne bi videli, se hitro spustimo nazaj v dolino. :-\
Poti navzdol se ne spomnim; zdi se, kot da smo v trenutku spet na začetni točki. Spodaj se pogovarjamo, zakaj smo se pravzaprav sploh vrnili in nikakor ne najdem pametnih argumentov. :-\ Oče me prepriča, da je najbolje, če poskusimo ponovno. Res se še enkrat zaženemo v steno in tokrat se zdi, da je pot povsem drugačna, kot prvič. Kmalu spet dosežemo točko, pri kateri sem prvič obupal in tokrat nadaljujemo, ne da bi se ustavljali. Le nekaj metrov višje dosežemo polico in ko se povzpnem nanjo, kar ne morem verjet, kako blizu cilja smo bili že ob prvem vzponu. :o :-\
Potem se prebudim. Zapišem sanje, preklikam forume in ob 6:19 nazaj spat...
9:55
Nekakšna šola – imamo predavanja, ki trajajo po pol ure. Zdi se mi, da kar naprej menjavamo učilnice in nekajkrat se mi zgodi, da uletim v napačen razred. :-\
Scena se zamenja in znajdem se v situaciji, v kateri mi klikne, da sanjam. :) Zavedanje je sicer šibko, a se kljub temu spomnim na načrt, da bom poskušal stabilizirat okolico. Pogledam v dlan, nato se razgledam okoli sebe. Preveč detajlov me začne motit in slika se mi začne packat, zato se spet ozrem proti roki, da se ne bi izgubil. Nekaj časa gledam v iztegnjeno dlan, nato pa se spet ozrem naokoli. Tokrat je vizualna zaznava že bolj stabilna; stvari se manj pačijo in še vedno vem, da sem noter. :D
Potem se zbudim; slišim zven cerkvenih zvonov.
-
[Sobota, 24.11.2007]
Drugačne sanje
1:23
Zbudim se iz sanj, v katerih sem s pomočjo nekoga (ki sem ga prijel za roke) ali nekega predmeta (ki sem ga prav tako prijel v roke) spremenil strukturo, vsebino in obliko sanj. :-\ :) Ležim na postelji in se oprem na komolce in takrat na mizici ob postelji spet opazim nek nenavaden predmet. Spomnim se na predhodne dogodke in klikne mi, da še vedno sanjam! :D
Potem se prebudim. ??? Pogledam na uro, nato ležem nazaj. V mislih poskušam obnovit vsebino sanj, a ostaja skrita, čeprav imam občutek, da je čisto blizu. :-\ Čez čas sedem na posteljo in navijem cigareto; ko jo skadim, je ura 1:54. Spravim se nazaj spat...
Ob 6:30 dragi zvoni ura. Končno se predrami in zaključi, da je sinoči ni uspela prestavit. :-\ Nekaj časa se muči, nato leževa nazaj. Naslednje bujenje ob 7:00.
Vstanem ob 7:16 in jo zapeljem v mesto, okrog 7:55 se vrnem v ležeči položaj...
10:56
Doma. Z babico sediva v dnevni in se pogovarjava, ko zunaj zaslišiva godbo. :-\ Stopiva do okna in gledava, kaj se dogaja. Kmalu zagledava procesijo ljudi – spredaj pihalni orkester, ki igra žalno koračnico, za njim četvorica, ki nosi krsto, nato pogrebci. :-\ Babi pove, da je umrl Boštjan in ko jo sprašujem, kateri, me potolaži, da ne mislim pravega. Takrat se procesija ustavi. Spogledam se iz oči v oči z enim od godcev; zdi se mi, da mi pomežikne, nato pa namesto žalne koračnice zaigrajo eno bolj veselo vižo in jo precej razigrano (za pogreb) mahnejo naprej. :-\ :D
Počasi se začnem poslavljat in babi me pospremi na dvorišče. Vmes me naloži z vsemi mogočimi priboljški in ko prideva do garaže, opazim na tleh škatlo orehov, ki bi jih bilo potrebno pospravit. Babi omeni, da me bo to prosila naslednjič, ko pridem, a se odločim, da se jih bom takoj lotil. Med tem, ko jih razbijam in luščim, mi babi nekaj pomaga, a precej neočiščeno solato, orehe in vse ostalo meče kar v isto posodo. :-\ Vzrojim, naj ne dela svinjarije in ko opazim, da sem jo užalil, poskušam popravit stvari in jo pomirit. Ko opraviva, se poslovim in odidem.
Scena se zamenja in znajdem se v nenavadnem mestu z ne prav visokimi, lesenimi hišami. :-\ Zdi se mi, da sem tokrat bolj opazovalec (kot bi gledal TV). ;D
V eni zgradbi skupina mož, ki načrtujejo neko akcijo. Eden pove, da ne bo sodeloval; pregovori še nekoga in skupaj odideta iz hiše. Ko gresta po ulici, izza ene od sosednjih hiš plane druga skupina (policaji?), ki prvega ustreli, drugega pa vklene in pridrži. :-\ Potem gredo do hiše, v kateri lopovi planirajo in pred vhodom postavijo koridor mož (vsak na eni strani), ki ga zapre nekdo s puško.
Vrata hiše se odprejo in ko izstopi prvi, ga pokosi strel iz puške, ki ga zadene med noge, da pade na kolena, nato pa z obrazom naprej v zemljo. Začne se galama in kmalu polovijo vse iz hiše prihajajoče može.
Potem se prebudim.
-
Čez vikend sem si malo vzel prosto, v noči iz nedelje na ponedeljek pa sem imel ene najbolj nenavadnih in najbolj bizarnih lucidnih sanj v karieri. 8)
[Ponedeljek, 10.12.2007]
Hujše muke ni...
Zbudil ob 1:58. WC, cigareta, ob 2:09 vzamem 2 LD in nazaj spat...
3:51
Znajdem se v nenavadnem mestu. Hodim po ulici, polni kafičev in opazim, da zunaj sedi cel kup poznanih ljudi. Takoj mi klikne, da niso iz prave zgodbe in da sanjam. :) Premišljujem, kaj sem že načrtoval in naenkrat zaslišim vpitje za seboj. Ko se obrnem, vidim dva moška, ki tečeta proti meni. Izgledata zlovešče, zato se odločim, da ju ne bom čakal in se poženem v tek. Kmalu pridem do zelenice z grmovjem sredi naselja in ker mislim, da sem se ju otresel, se ustavim. Spomnim se načrta: pogled v roke, nato v okolico in tako naprej... :D Roke iztegnem predse in ko se zazrem vanje, se začnejo pacat. Pogled usmerim na enega od grmičkov, a mi tudi ta kar pleše pred očmi. Naenkrat spet zaslišim vpitje in spet se poženem v beg.
Stečem v ozko uličico in ko premišljujem, kam naj grem, iz ene od trgovin stopi možakar, ki mi zapre pot. Spomni me, da sem nekaj obljubil, nato pa me potegne v zgradbo in potisne proti stopnicam. Opotekajoč se odidem naprej in pridem v nekakšno gostilno. Na terasi srečam nekoga in se zaklepetam z njim, naenkrat pa spet zaslišim vpitje – nekdo me kliče. Pogledam dol in vidim možakarja, ki se z votlim glasom nekaj dere in ker me zaživcira (pa še dovolj daleč od njega sem... :twisted: ), pograbim krigel na mizi in ga zaženem proti njemu. Zgrešim ga in mož se požene proti stopnicam, da bi prišel do mene. Proti njemu vržem še nekaj kozarcev, nato pa po terasi stečem iz gostilne.
Znajdem se doma, močno me tišči na WC. ??? Odidem proti stranišču in ko vstopim, ugotovim, da školjke ni nikjer. :o Jasno mi je, da še vedno sanjam in premišljevat začnem, zakaj me potem tako prekleto tišči... :-\ Med tem me prešine, da gre mogoče zares in da bi bilo dobro, če bi se prebudil. Premišljujem, kako naj to izvedem in spomnim se, da mi je zbujanje iz sanj že uspelo tako, da sem se spravil spat. :) Nebodilen ležem na tla pred kopalnico in poskušam zaspat. Seveda – ne gre... ??? Čez čas odprem oči in vstanem; ugotovim, da nisem več na istem kraju in da je tokrat z mano še gospodična. Ko se na hitro razgledam naokrog, vidim, da sem še vedno v sanjah. In še vedno me tišči! :o Brezglavo začnem tekat naokrog in iskat stranišče. Draga me sprašuje, kaj mi je in povem ji, da me tišči in da bi se moral zbudit, ker zna biti sicer neprijetno... :-[ Takrat mi omeni, da imam hlače že mokre. :(
Pridem do stranišča in ko sedem na školjko, iz nje seže dlan, ki me zadene v tazadnjo. :o Dotik me požene v zrak, kot bi me pičila čebela in v prostoru sta naenkrat dve deklici, ki se ob vsem dogajanju krasno zabavata. :-\ :) Sprva ju poskušam odgnat, a ker se ne pustita motit in še naprej razigrano skačeta sem in tja, se postavim pred umivalnik in opravim kar vanj, med tem pa premišljujem, kako naj se zbudim. Prešine me, da bi mi mogoče uspelo, če bi uspel premaknit telo in med tem, ko razmišljam, kako naj to izvedem, se res prestavim nazaj. :D
Na hitro vstanem in zdirjam proti stranišču. Olajšanje...! ;D Ko se vrnem, ležem nazaj, da bi še kaj ujel, a me odnese v navadne sanje...
Sanj, ki so mi dogajale med četrto, ko sem se spravil nazaj spat, in pol sedmo, ko je zapela budilka, sem se zjutraj odlično spomnil, a sem si vzel preveč časa, da bi zapisal zgornjo epizodo, pa mi je v končni fazi še za to zmanjkalo časa... :( No, ja... Vsaj prvi del je bil tako intenziven, da sem ga brez problema dopolnil popoldan, ko sem opravil vse ostalo... 8)
-
Sreda, 19.12.2007
FA
23:25
Zbudim se v postelji, nekaj ropota? Pogledam proti balkonskim vratom in opazim zaveso, ki se sname iz tečaja in počasi, kot bi lebdela, drsi proti sredini postelje na tla. Ležem nazaj, misleč, da to ni nič takega, naenkrat pa se spomnim, da bo pod posteljo vse mokro. :-\ Vrže me pokonci in zbudim se.
Sedim na postelji in gledam proti sredini; iščem luknjo med mano in gospodično, ki je seveda ni. :) Draga se predrami in mi pove, da je moje bujenje pričakovala - pravi, da se mi to dogaja, kadar spim na hrbtu s pokrčenimi nogami? :-\
Enega skadim in zapišem, kolikor se spomnim. Ob 23:41 nazaj spat...
Zjutraj ... tema... ???
-
[Petek, 21.12.2007]
Zdravilec
1:42
V službi. Na računalniku preskušam nekakšno spletno aplikacijo, v kateri so zbrani seznami ljudi, povezani s telefonskim imenikom in instant messengerjem. :-\ Ko se prijavim na enem zavihku, uleti Domen v mojo pisarno in mi navdušeno sporoči, da deluje – pove, da se je prijava vredu zabeležila. Med tem kliknem na drug zavihek, na katerem teče nekakšen filmček; direktor nekoga prepričuje, naj že enkrat nekaj klikne in se prijavi? :-\
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 1:59 pojem koktejl in nazaj spat...
6:02
Spet je trajalo za popizdit, preden sem zaspal. ??? Pa na levi bok, pa na desnega, na trebuh, na hrbet, spet levo,... Potem me je začelo odnašat, naenkrat pa, kot da bi se name zgrnilo tisoč ton – občutim težo, pritisk, nad seboj vidim obraz, ki se mi zlobno reži. Duši me in poskušam se upirat; bolj, ko se trudim, slabše se počutim. :( Potem si rečem, naj bo, kar bo in se prepustim. In odnese me na drugo stran...
Zbudim se. Oprem se na komolce in ugotovim, da nekaj ni vredu. Gledam po sobi in premišljujem, kaj me moti in kmalu ugotovim, da je pohištvo popolnoma premetano – umivalnik je izruvan in prestavljen na vzhodno steno, tudi vrata so popolnoma zabarikadirana. :-\ Med tem se zbudi gospodična in vprašam jo, če je ona premikala stvari. (Ja, seveda... ;D ) Pove, da ne in ko premišljujem, kaj se torej dogaja, mi klikne – sanjam! :D Da bi se prepričal, pogledam v roke, ki jih dvignem pred obraz. Slika se pači, prsti se zlivajo eden v drugega,... Ja, to je to! :D Odrinem nekaj stvari izpred vrat in odidem ven. Takoj, ko stopim skozi vrata, se znajdem zunaj; hodim po tunelih med hišami in skušam ugotovit, kje sem. Okolje mi ni poznano in ko nekaj časa tavam naokrog, se znajdem pred vhodom v hišo, iz katere sem prišel. Srečam nekaj poznanih ljudi in zaklepetamo se. Povejo mi, da je hiša namenjena za nekakšen test, zato je soba, iz katere sem prišel, natančna replika mojega stanovanja. Nič mi ni jasno, a mi nočejo povedat ničesar več. :-\ Med klepetom se ena od žensk spotakne in pade, pri čemer se precej grdo poškoduje po nogi. Sedi na terasi pred hišo in takrat dobim idejo – počepnem k njej in položim roke na rano. Malo imam treme, saj tega nisem še nikoli počel. V mislih si zaželim, da bi delovalo. Ostali me nepremično opazujejo in naenkrat začutim, da se rana pod mojimi rokami celi. :) Ko jih umaknem, ni več sledu o krvi. :D Potem klepetamo naprej, jaz pa premišljujem, kako je s tem zdravljenjem – če lahko to počne energijski dvojnik, ki je del mene - ali lahko tudi jaz...? :D
Potem se zbudim.
-
[Sobota, 29.12.2007]
Vran
9:29
Nekakšen podzemni center, izgleda kot arheološko najdišče, kamnolom in gradbišče hkrati. Izgubljen sem, tavam po kamnitem labirintu in iščem izhod. Naletim na skupino ljudi, ki si dajejo opravka z ogromnim strojem in potuhnem se, da me ne bi opazili. Odplazim se proti drugemu rovu in izginem v njem. Hodim naprej in naenkrat se pred mano pojavi možakar. Za hip presenečeno obstojiva eden nasproti drugega in mož prekine neprijetno tišino z vprašanjem, kdo sem in kaj počnem tu. Povem mu, da sem se izgubil in ponudi mi, da me pospremi ven. :) Odidem za njim in kmalu prideva v ogromno dvorano, polno ljudi, ki hitijo po opravkih. Vzpneva se po širokih stopnicah in kmalu prideva na vrh. Zahvalim se mu za pomoč, nato pa se odpravim proti robu ogromne terase, kjer že vidim cesto.
Po poti naletim na dekle v roza trenirki z belimi črtami. Izgleda kot šolarka, sprašuje me, če vem, kje je avtobusna postaja. ;D Povem ji, da se mi niti sanja ne, nato se odpravim naprej. Kmalu dosežem cesto in odpravim se naprej po drevoredu.
Naenkrat zaslišim zvoke in ko pogledam proti krošnji najbližjega drevesa, opazim, da je v njej cela jata vran, ki kar malo zlovešče bolščijo proti meni. Roko iztegnem proti najbližji vrani, ki najprej za korak odskoči, nato pa mi sede nanjo. :D Hip zatem odleti, a se le trenutek kasneje vrne in mi pristane na ramenu. Začutim ostro bolečino, ko me uščipne v uho, nato približam roko proti njej. Iz ramena se prestavi na zapestje in spusti nenavaden krik. Iztegnem roko pred sebe in si z zanimanjem ogledujem čudovitega črnega ptiča, ki nepremično strmi vame. Naenkrat se mi slika izostri – robovi stvari postanejo bolj izraziti in nekako izstopajoči, barve pa neverjetno žive, skoraj plastične. :D Z zanimanjem si ogledujem vsako podrobnost veličastnega ptiča, ki mi sedi na roki.
Potem se zbudim.
-
[Nedelja, 30.12.2007]
Narava stvari
7:19
Po poti proti šoli na tleh vidim lesketanje. Ustavim se in takrat opazim, da je povsod polno kovancev. Sprva mi je nerodno, kaj si bodo mislili ljudje okoli mene in skoraj se že odpravim, ko si premislim. Začnem jih pobirat in kmalu napolnim celo vrečko, v kateri je po moji oceni pravo malo bogastvo. :)
Zberem kovance in se odpravim naprej proti šoli. Pridem v razred in odložim vrečko na klop. Nanjo odložim jakno, da ne bi preveč bodla v oči, nato se pridružim sošolcem. Nato predavanja.
Ko končamo, se hočem odpravit. Vzamem jakno in takrat opazim, da mi je nekdo izpraznil vrečko. :-\ Zaženem galamo in kar nekaj časa porabim, da bi ugotovil, kdo me je olajšal; preiščem nekaj torb, a v vseh najdem le nekaj kovancev. :-\ Čez čas obupam in se odpravim.
Znajdem se pred trgovino, mislim, da sem namenjen na malico. Po poti enega skadim in ko se približujem vhodu, opazim, da je tam oče z nekimi prijatelji. Hitro odvržem cigareto, nato vstopim. Pogovor z očetom, nakup, nato skupaj odidemo.
Ko pridemo domov, sedem v avto in se odpravim. Mama je z mano, po poti ji razlagam o šoli sanjanja. Sočne detajle seveda izpustim. :D
Kmalu prideva na lokacijo, kjer se zadeva dogaja. Tu je že nekaj ljudi, ki jih ne prepoznam, med njimi je Alan, ki pripravlja zadnje stvari. Potem se začne.
Alan razlaga o naravi stvari in med pripovedovanjem pokaže na nekoga, ki sedi na armafleksu malo proč. Ko pogledam v smeri, kamor kaže, ugotovim, da je to on! :o :D Spremeni se iz moškega v žensko, iz mladega (malega) otroka v starca, nato se prelevi nazaj v prvotno obliko. :) Odide do soda, ki služi kot miza ter vrže nekakšne kocke, udeleženci pa preverjajo številke na listkih, kot bi igrali bingo. :D
Mati začne nekaj govorit in povem ji, da zdaj ni čas za tisoč vprašanj. Sprašuje glede gobic – če so del programa. Odgovorim ji, da je to odvisno od Alanovega navdiha in se s tem izognem laganju. Še naprej me nekaj zaslišuje in takrat jo prekinem, češ, da je razlika med njo in ostalimi v tem, da s(m)o drugi plačali za to delavnico in da nas bolj zanima, kaj ima Alan za povedat. :)
Potem se prebudim. WC, zapišem sanje, ob 7:57 nazaj spat. Ponovno bujenje ob 11:46, vsebine sanj se ne spomnim.
-
[Ponedeljek, 07.01.2008]
Ogledalo
Zmagoslavno se odkrijem, nato se zbudim. :-\ Pogledam na uro in ugotovim, da je šele 0:17. Res, čas za zmagoslavje... :twisted: ;D Skočim na WC, enega skadim, ob 0:30 pogoltnem 2 LD, nato nazaj spat...
Tudi tokrat ne traja tako zelo dolgo, preden zaspim nazaj. Sprva bolščim v temo zaprtih vek, počasi se začnejo izrisovat prvi svetlobni vzorci. Poskušam jih opazovat, a so preveč brezoblični, odnašajo me. Začnem z VILD-om, a me spet pritegnejo svetlobne oblike, zato tehniko opustim in poskušam preprosto zaspati. Potem se začne pulziranje, ki je tokrat tako intenzivno, da me hoče raztrgat. :o Dokler se upiram, je izkušnja skoraj boleča, ko se prepustim, pa se nemudoma zbudim.
Enkrat ponoči:
Sem v sobi, nekaj ni vredu. Gledam okrog in spomnim se načrta – roke, okolica. Ko pogledam v dlan, je ta spackana – sanjam. :) Med tem, ko jo opazujem, se prebudi gospodična. Nekaj se pogovarjava, moti me pri moji očitno precej nizki lucidnosti. Še vedno gledam v dlan, potem se obrnem proti omari in opazim ogledalo. Zazrem se v svojo podobo, ta se sprva precej packa, potem pa se nekako stabilizira. Naenkrat me začne vleči proti njej in namerno začnem preusmerjat pozornost na telo (zakaj že?!?). :-\
Premaknem se in se predramim. Obrnem se, nato poskušam zaspat nazaj; odnese me v navadne sanje...
6:30
Nekje ob morju v hotelu; oče in mati mi sprva nekaj morita, potem pa ju pregovorim, da poskusita pejotl. Gledam, ko ju odnaša. ;D
Težave z avtoritetami zaradi haša, ki ga imam(o v velikih količinah) pri sebi.
Obisk pri nekomu, ki ravno pripravlja nek kaktus (spominja na opuncijo); pove, da je to specialiteta, ki so jo pravi gurmani pripravljeni res drago plačati...
-
[Petek, 11.01.2008]
Gravitacija
0:30
V avtu z gospodičninimi starši? Oče divje pripelje po ozki, strmi uličici navzdol do parkirišča na pomolu, kjer naglo ustavi, tik preden zapelje v vodo. Izstopimo in odidemo do skakalnice v bližini. Povzpnem se nanjo in izvedem vratolomen skok v vodo. :)
Kasnej pregledujem z mobitelom narejene fotografije, na katerih je neznano dekle. Med brskanjem po seznamu se odvrti diaprojekcija, ugotovim, da se dekle na prvih slikah slači, proti koncu pa oblači nazaj. (Le kaj se je zgodilo vmes...?) :twisted:
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 0:55 nazaj spat...
4:40
Nekakšen park z igriščem. Mislim, da je draga z mano, sva na obisku pri prijateljici, ki živi v hiši zraven parka. Ko prijateljica odide iz sobe, izkoristiva priložnost in se malo pocrkljava. Naenkrat opazim, da se vrata rahlo odprejo. Dva para copatov zdrsita proti njim, kot bi jih nekdo povlekel, zunaj pa se zasliši hihitanje. :) Zasačena! :D Odpraviva se proti izhodu in na hodniku naletiva na prijateljičino hčerko, ki se razigrano smeji. Ko naju vidi, steče po stopnicah iz stanovanja, midva pa se počasi odpraviva za njo.
Še preden prideva do vrha, zunaj zaslišim zamolkel zvok, kot da bi nekaj padlo, nato pa zloveščo tišino. Ko stojim na robu parka, opazim, da se ob ograji nekaj metrov proč nabirajo ljudje, slišim nekoga, ki govori o deklici, ki je padla iz ograje. :-\ Izognem se skupini, ne želim videt packe na tleh. Odpravim se skozi park in po poti naletim na prijatelja, ki teče v krogih. Videti je izmučen; poskušam ga ustavit in vprašat, kaj je narobe, a me le grobo odrine. :-\ Stečem za njim in ga med tekom zbijem na tla; do zdaj mi je jasno, da je deklica, ki je padla iz ograje in se ubila, njegova sestrica. Pomagam mu nazaj na noge, med tem pa mu prigovarjam, da je bila nesreča in da ni on kriv. Povem mu, da se bo moral soočit z žalostjo, ker ga bo sicer požrlo. Začne se pritoževat in izgovarjat, da ne ve, kako, jaz pa mu svetujem, naj za začetek poskusi z vpitjem. Odgovori mi, da je okrog preveč ljudi, jaz pa mu odvrnem, naj se ne meni zanje in za vzpodbudo zavpijem, kolikor mi pljuča dovolijo. Moj krik ga opogumi in kmalu oba tuliva kot jesiharja. ;D
Ko se olajša, me povabi k sebi. Odpraviva se do stanovanja v bližini in med tem, ko nekaj išče, se pogovarjava. Na eno od njegovih izjav odgovorim, da je možno le v sanjah in takrat mi klikne – obe roki dvignem na višino oči in po nekaj sekundah strmenja v dlani opazim, da imam na levi dvojne prste – sanjam! :) Prijatelj se obrne proti meni in me sprašuje, kaj se grem. Povem mu, o svoji ugotovitvi in mu svetujem, naj tudi on poskusi. Zdi se mi, da res poskusi, med tem pa mu prigovarjam, da greva raje ven. :) Odpraviva se mimo sobe, v kateri nekdo spi in se po stopnicah nameniva proti ulici. Ko prideva ven, poskusim preskočit zadnjih nekaj stopnic in poletet, a me potegne na tla. :-\ V mislih preklejem gravitacijo, nato zakolnem še na glas, potem pa se odpravim za njim. Med hojo po ulici debatirava, kaj bi počela in spet se spomnim na načrt – okolica, roke. Razgledam se naokrog in se odločim, da bi raje gledal detajle neke bolj slikovite okolice, zato mu predlagam, da greva naprej.
Med potjo mimo kafiča srečava neko dekle in prijatelj odide z njo, jaz pa skozi okno opazim svoj moder brezrokavnik. :-\ Vstopim in ga vzamem iz obešalnika, na katerem visi, nato se odpravim naprej. Spet nimam nobene pametne ideje, kaj počet, zato postopam naokrog. Med tem mimo mene šine skupina prijateljev na kolesih in odločim se, da bom tekel za njimi. :D
S kolesi divjajo med ulicami, jaz pa se iz pokončne drže spustim na vse štiri in v dolgih, elegantnih skokih šibam za njimi. Prvi se Dimitrij ustavi pred nekim vikendom na robu mesta in ker sem tik za njim, se začnem ustavljat tudi jaz. Naenkrat pred seboj opazim fotelj in tik preden se zaletim vanj, se z rokami odrinem od tal, ga v loku preskočim in na drugi strani pristanem na nogah. :D
Gapi pohvali moj stil ;D , potem pa posedemo na fotelje ali po tleh in navalimo na krofe, ki jih nekdo prinese iz hiške. Uživam v odličnem okusu in takrat pove, da jih je sam pekel. Ko si še enkrat ogledam krof, ki ga držim v roki, opazim, da je res drugačne (pravokotne) oblike. :)
Potem se prebudim. Zapišem sanje, ob 5:25 nazaj spat...
6:30
Med potjo od križišča proti Korpovi hiši za sabo zaslišim topotajoč zvok. Obrnem se nazaj in vidim ogromnega rotvajlerja, ki teče proti meni. Doživim nekakšen deja vú; zdi se mi, da me bi napadel in pogrizel, zato se poženem v beg. Pes me kmalu dohiti in ko skoči vame, me zbije na tla. Obrnem se in se oprem na komolce, ko gledam v grozeč gobec, ki zija vame, se mi zazdi, da ga slišim. :-\ Njegove misli so razigrane – čudi se, kako sem lahko tako velik in tako mehak, on pa tako majhen in mišičast. ;D Opogumljeno se dvignem in ga potrepljam po glavi, nato se odpravim naprej.
Vso pot do hiše razigrano skače okoli mene, nato pa se po nekakšni lojtri iz lijane zažene proti krošnji drevesa.
Tudi jaz se vzpnem za njim in ko sem že precej visoko, se vse skupaj začne nevarno majat. Pogledam navzgor in opazim skupino ljudi, ki se spušča; naenkrat me prevzame skrajno neprijeten občutek, mešanica strahu pred višino in nekakšne vrtoglavice. Hitro se spustim dol in počakam, da vsi prilezejo na tla, nato se ponovno vzpnem. Kmalu sem v stanovanju. Pozdravim se s skupino prijateljev, ki so že tu, med tem pa vstopijo še drugi.
Klepet, nekaj pripomb na mojo pričesko, smeh... Čez čas se odpravim v klet in ko opazim poln pepelnik, si enega prižgem. Med tem, ko kadim, zaslišim nek zvok in ko pogledam, od kod prihaja, vidim, kako se odkruši nekaj kamenčkov iz podirajočega se zidu. :-\
Potem budilka.
-
[ Sobota, 12.01.2008]
Preplah
23:23
Zbudim se. Gospodična sedi na postelji in nekaj gleda. Pogledam nad jogi in opazim nekakšno prozorno nitko, ki je napeljana čez celo sobo. Poglej tole, mi reče in se je dotakne s prstom. Nitka vzdrhti, po njej se zlije nekakšen rdeč žarek, ki izgine na koncu. :-\ Presenečeno gledam, kaj se dogaja, draga pa med tem še močneje zatrese nitko, ki se tokrat dotakne druge. Ta zasveti modro in prikaže se nekakšna deltoidna mreža, ki utripa. Okregam jo, naje ne počne tega, potem se prebudim.
Zapišem sanje, nato nazaj spat.
7:30
Oče se vrne iz potovanja. Hodim po stanovanju in ga iščem in med tem naletim na brata, ki že programira nekakšen telefon, ki ga je dobil. Ko grem skozi dnevno, vidim, da so pod jelko nastavljeni tudi paketi, namenjeni meni. :)
Pridem v zgornje nadstropje, kjer srečam bratranca. Ta stoji med vrati in gleda proti sosedovi hiši. Vprašam ga, kaj je tako zanimivega, on pa brez besed dvigne prst. Pogledam, kaj kaže in takrat vidim jato orlov, ki leti preko sosedove hiše. Veličastni so in ogromni; največji med njimi brez težav nosi konja. :-\ :) Za njimi prileti jata kakadujev, tem pa sledijo res ogromni ptiči, ki nosijo ljudi. :o Manjša skupina se odcepi od procesije in prileti do naše hiše. Ženska, ki jezdi eno od nenavadnih živali, nam pove, da je čas, da gremo in preden odleti za ostalimi, na tla izpusti nekakšen ključ (kartico). Zavpije nam, naj jo pazimo, nato počasi izgine na obzorju.
Poberem kartico, mati priganja, naj pohitimo. Kmalu pridemo do nekakšne ladje in ko se hočemo vkrcat, nas grobo ustavi vratar, ki hoče videt kartico. Pokažem mu jo, potem nas bolj prijazno pogleda in nas spusti naprej.
Na krovu nam ponudijo pijačo; med tem, ko čakam na kavo, po torbi brskam za stripi.
Potem se zbudim. Spet zapišem sanje, nato nazaj spat...
9:27
Z gospodično sva v trgovini. Hodiva med izropanimi policami in se čudiva, kako neprijazne so prodajalke. Opazim nekoliko debelušno deklico, ki se prepira z eno od prodajalk in nato besno odide.
Prideva že do blagajne, ko v hodnik pred trgovino pripelje nekakšno vozilo. Na njem opazim tisto dekle in moškega, verjetno njenega partnerja. Ta parkira pred stekleno steno in izstopi, nato pa potisne avto skozi šipo, da se ta s truščem razsuje. Med redkimi obiskovalci zavlada panika. Midva se zadnji hip izogneva nastali situaciji in se skozi drugi izhod na hitro pobereva iz trgovine.
Sedeva na skuter in se odpeljeva po gozdni potki. Naenkrat se znajdeva na strehi neke hiše, za nama pa se pojavi besen možakar, ki naju divje zmerja, češ, kaj se greva. Povem mu, da je bila tu včasih pot in se opravičim, nato pa ga med njegovim nerganjem prosim, če naju lahko spusti dol.
Potem se zbudim.
-
[Sobota, 19.01.2008]
Drugačen epilog
8:28
V eni gostilni, velika zabava; zdi se mi, da proslavljamo mojo diplomo? Družina je že zbrana, ko prideta še mamina starša. Babi je malo užaljena, ker je bila povabljena naknadno, zato se od začetka precej čemerno drži, a se sčasoma sprosti in pridruži slavju.
Alkohol teče praktično v neomejenih količinah; ko pride še očetova klapa, smo vsi že spodobno naloženi. ;D Vili mi čestita, sledijo mu še ostali, potem pa se pridružijo pri zabavi.
Zaklepetam se z babico in med pogovorom ta naenkrat pade po tleh. :o Kmalu se okrog nje nabere nekaj ljudi, ki ji poskušajo pomagat, a je prepozno – izdalo jo je srce. :'( Planem v neutolažljiv jok in zabava se kmalu sprevrže v družinsko tragedijo. Sedim ob babičinem telesu in jočem, ko s kotičkom očesa opazim svetlobo. Pogledam v tisti smeri in vidim babico, vso prosojno in ožarjeno, ki stoji ob očetu in mu poskuša povedat, da je vse v redu. Zdi se mi, da je nihče ne vidi in ne sliši in kmalu opazim, da jo njihova ignoranca ujezi. Takrat opazi, da gledam proti njej in ogovori me. Pove, da je vse v redu in da ji je lepo in takrat začutim olajšanje; nekako se zavem, da se s smrtjo življenje res ne konča in nasmejnem se. Vame se oprejo očitajoči pogledi, češ, kako se lahko v takem trenutku smejim, in poskušam jim pojasnit, da je babi na nek način še vedno tu, z nami. Mislijo si, da sem znorel, zato me naženejo, rekoč, naj ne prilivam olja na ogenj. :-\ Še nekajkrat jim poskusim dopovedat, potem pa odidem ven.
-
[Torek, 22.01.2008]
Igre
0:15
Zbudim se. Zunaj nekaj ropota in hrup predrami tudi drago. Skupaj se po prstih odplaziva do okna in previdno umakneva zaveso. V temi vidiva obris drevesa, kateremu ni videt vrha. Ob deblo je prislonjena lojtra, na njej pa vidim obris nekoga, ki poskuša drevo podret. :-\ Opazi naju in proti nama besno zaluča žago, ki se odbije od šipe, potem pa se začne spuščat proti tlom.
Hitro spustiva ruleto in še preden se umakneva, se nekaj z vso silo zaleti vanjo. Ruleta vzdrži udarec, a imam vseeno neprijeten občutek. :-\ Ritensko se začneva umikat, ko ruleta naenkrat popusti. V sobo plane moški, ki se nama začne grozeče približevat. Gospodična se požene v beg, mene pa nekaj na njemu zmoti in zavem se, da sanjam. :)
Mož plane proti meni in me poskuša zadeti s pestjo, a ga ulovim in zbijem na tla. Pobere se in me ponovno napade, takrat pa ga presenetim in pošteno premlatim. Med pretepom imam občutek, kot bi tolkel po vreči peska. ;D
Potem odidem iz sobe in na hodniku naletim na drago. Še vedno je vsa prestrašena in povem ji, da je vsega konec. Objame me in skupaj se vrneva noter.
Zbudim se. Spijem pol piksne energijskega napitka, nato se vrnem v s(p)anje...
1:50
S skupino ljudi se igramo nekakšno igro v stilu transformerjev. :-\ Avtocesta in mesto, narejeno iz kock, nekdo kot pripovedovalec plete zgodbo. :-\ :)
Zagledam se v soigralko, zato mi pripovedovalec hoče nastavit zmenek. Zahvalim se mu in ga zavrnem, povem mu, da sem že naredil prvi korak. :D
Potem se zbudim. Spijem še preostalo pijačo in se vrnem v posteljo...
4:52
Zdi se mi, da se nekakšna igra še vedno nadaljuje, Sem s skupino nekakšnih agentov/vlomilcev? Dobimo namig, da stara ženička goji koko. :)
Pridemo do hiše, ki izgleda natanko takšna, kot babičina. :-\ Po balkonu se z nekom povzpneva v prvo nadstropje in vstopiva skozi okno kabineta. Ko stikava po stanovanju, naju ženica zaloti. Ko naju vidi, se prestrašeno zvrne po tleh. :o :-\ Potegneva jo v sobo in jo položiva na posteljo, nato pa se razgledava po stanovanju. Kmalu najdeva nekaj loncev z rastlinami, ki izgledajo bolj kot ohrovt kot koka. ;D Obereva jih, nato pa se nameniva proti oknu njene sobe. Hočeva oditi, a ugotoviva, da je soseda na vrtu. Ker zasliši hrup iz stanovanja, se pojavim v sobi, da ne bi česa posumila. Vrneva se v drugo sobo, prižgan TV je kar na klubski mizici, na sporedu je tekma. Ugasnem TV, a me sodelavec opozori, naj se ničesar ne dotikam, zato ga prižgem nazaj.
Odpraviva se proti kabinetu, nato pa se po balkonu spustiva nazaj dol. Pred hišo naju pričaka nekaj ljudi. Vodja vpraša, kako je šlo in prijatelj mu poda vrečko z obranimi rastlinami. Šef si ogleda vsebino, potem pa si zadovoljno pomane roke in man pomigne, da se poberemo. Med potjo debatiramo, kdo naj se loti predelave.
Zbudim se. Tokrat zapišem sanje; malo me jezi, ker se mi je del prve zgodbe izmaknil... ??? Ob 5:28 nazaj spat...
6:30
Nekakšna igra (spet?!?), napovedovalec najavlja nagrade, ob meni pa stoji možakar v obleki, ki reklamira svoje knjige (pojavi se mi ime Janez Trdina??). Ravno mi začne pripovedovat o nekakšnih inventarnih številkah, ki naj bi me pripeljale do pozabljenega dela prve zgodbe, ko zapoje budilka... :(
-
[Četrtek, 31.01.2008]
Nenavadna družba
6:30
Hodim iz ene v drugo sobo, vsaka je tako drugačna od prejšnje, da mi kmalu postane jasno, da sanjam. :)
Ustavim se v sobi, ki izgleda kot nekakšna gostilna. Naravnost pred menoj miza, za katero sedijo štirje moški in klepetajo. Iz moje desne pride lastnik (?) – tako sklepam po belem predpasniku, ki ga ima na sebi ;D - v rokah nese pladenj s pijačo. Med tem, ko gre mimo mene, me grobo odrine in me okrega, naj se mu spravim izpod nog, ker da ne more pustit predsednikov čakat. :-\ Takrat dobim občutek, da so to res pomembni možje. :-\ ...
... Zunaj. Z gospodično hodiva po ulici in ko greva mimo ene izmed hiš, nad seboj zaslišiva nekakšen nenavadne zvok. :-\ Pogledava proti strehi in opaziva sovo, ki sedi na žlebu. :) Dvignem roko proti njej in gospodična me opozarja, naj jo pustim pri miru, da je ne bi mama zavrgla, ker bi zavohala človeka. Še preden umaknem roko, me sova uščipne za prst, nato pa izpusti nenavaden krik. Potem pristane na tleh pred hišo in kot kakšen petelinček skače proti nama. :) ;D
Počasi odideva naprej...
Potem budilka...
-
[Ponedeljek, 11.02.2008]
Pozornost
Zbudil ob 3:00. Ob 3:12 vzamem pripravljeno mešanico (2x LD, 1x Alpha-GPC, 1x L-Theanine), nato nazaj spat...
Spet se premetavam po postelji, nikakor ne gre zaspat. :-\ Čez čas me začne rahlo odnašat...
6:30
Naenkrat se spet predramim. Sedem na posteljo in se razgledujem naokrog. Zdi se mi, da imam neko nenavadno perspektivo, nekaj je narobe. Ko sedim na robu postelje in premišljujem, kaj me moti, se prebudi tudi draga. Pogleda me, sprašuje me, če je vse OK.
Povem ji, da nekaj ni v redu, čudi me, da tabletke še niso prijele. Potem pomislim – razen...! Vstanem in se postavim pred ogledalo na omari. Desno roko dvignem v višino obraza in se zastrmim vanjo. Nekaj časa je vse normalno, naenkrat pa se mi en prst zlomi in zvije preko drugega. To je to! Sanjam! :D
Premišljujem, kaj sem že nameraval, a mi nekaj pritegne pozornost in odnese me v navadne sanje.
-
[Četrtek, 14.02.2008]
Zlata rasa
6:30
Soba izgleda kot babičin kabinet, a ni to – nekaj je drugače, a ne morem ugotovit, v čem je štos. :-\ Mislim, da nas je pet ali šest, z nami je še nekdo, ki ne spada v to družbo. Alan ga pospremi ven; med tem prislonim nos pod na pol spuščeno ruleto in kukam na ulico pred hišo, kaj se dogaja. Vidim, kako ga Alan prijazno odslovi in se odpravi nazaj, vsiljivec pa se obrne k prijatelju, ki ravno gleda proti mojemu oknu ter ga povleče za sabo.
Ko odideta, se obrnem k ostalim in ravno takrat vstopi Alan. Z nasmehom na obrazu nas vpraša, če smo pripravljeni in ko mu enoglasno pritrdimo, začne tekat v krogih okoli sobe. Skačemo na pohištvo in iz njega in čeprav se od začetka počutim kot bedak, kmalu dobim občutek, kot da bi se povzpenjal po nevidnih stopnicah. :-\ :)
Alan obstoji na sredi sobe in pove, da smo zadosti visoko. :) Vpraša, če jih kdo želi videt in ko potrdim, odide proti spalnici. Spuščena ruleta na balkonskih vratih prepušča ravno toliko svetlobe, da je v prostoru polmrak in Alan pristopi k vratom. Iz žepa vzame škatlico z nekakšnim mazivom, ki ga previdno nanese na steklo, nato pa mi naroči, naj pokukam skozi reže v ruleti.
Zazrem se proti vrtu in kmalu opazim podobe ljudi, ki izstopijo iz ozadja. Šokirano stopim korak nazaj in se obrnem k drugim. Povem, da je to neverjetno, saj so natanko taki, kot mi, le da je njihova koža zlato-rumene barve (res izgledajo, kot bi bili namazani z nekakšno barvo). ;D
Še enkrat se vrnem k vratom in pogledam ven. V vrsti stoji cela četa zlatih ljudi. :o :D
Potem budilka.
-
[Sreda, 27.02.2008]
Individualna seansa
2:40
Pri meni se oglasi Alan za nekakšno individualno seanso. Z njim je še nekdo, ki ga ne poznam.
Med tem, ko ju pozdravim, Alan v kabinetu razlaga rekvizite. Pripoveduje mi, da moram razbiti cel kup vzorcev, če se hočem ukvarjat naprej. :-\
Igranje vlog? Vidim otroka, dečka, oblečenega v preveliko moško jakno, na glavi ima klobuk, v rokah aktovko. Stoji na hodniku, ki se razcepi na levo in desno (mislim, da je leva ta resna stran in desna zabavna?). Slišim ga govoriti, da ima ogromno dela; zavije levo in izgine v hodniku.
Naslednji trenutek stojim med vhodnimi vrati. Na levi nogi imam črn eleganten čevelj, na drugi pa roler(je); spet se odločam med resnim in zabavnim. Noga v rolerju rahlo drsi (kot bi se pripravljala na zalet) :) in poženem se ven z rolerji. :D Tečem okoli hiše, počutim se lahkega in svobodnega. V sebi začutim neizmerno žalost, osamljenost, a hkrati neizmerno srečo (kot nekaj, kar sem dolgo nazaj izgubil, opustil, zapostavil, zdaj pa sem to na novo odkril) in solzam prepustim prosto pot. Jočem, med tem ko tečem in solze naenkrat zamenja radost in prešeren smeh. :)
Spet sem v hiši, tokrat v kuhinji. Na levi strani mize sedi starejša ženska, do pasu ovita v deko. Prepoznam jo kot babičino pokojno sestro. Na desni sedi še nekdo, ki ga ne vidim – zakriva ga babica, ki stoji na sredini kuhinje. Počasi se mi približuje in mi govori, da sem zdaj že velik fant. :-\
Potem sestavljamo neke stole, katerim je potrebno privit noge. :-\ Od začetka me delo malo muči, kmalu pa ugotovim, kaj in kako, in vse skupaj poteka precej lažje.
Spet stojim med vhodnimi vrati. Alanov sodelavec pripravlja kotlovino za nekakšen urok (??) – po vsem travniku so razsute deske za kurjavo, med njimi pa ležijo paketi nekakšnih oskubljenih ptičev. :-\ Med tem, ko gre možakar do avta in iz pritljažnika poišče ustrezno sekiro, vidim očeta, ki prihaja od soseda. Izgleda nejevoljen, skoraj jezen – loti se pobiranja po tleh nametane krame. Ko prinese vedro, opazim, da je eden od ptičev že očiščen, po tleh je razsuto njegovo drobovje. ???
Spet v hiši. Pogovarjamo se nekaj o rastlinah. Alan mi nekaj razlaga in pripravlja nekakšen napoj. Med debato omenim Urbana in Alana s tem nekako vznemirim. Razburja se glede...? (nestrokovnosti,...?), jaz pa mu poskušam povedat, da sem z Urbanovo pomočjo prišel do jedra – omenim nadležno guganje stola, asociacijo zibelke, debato o tem, kdo je noter in kdo jo ziblje,... Med mojim pripovedovanjem se Al pomiri, na njegovem obrazu spet vidim nasmešek (poante zgodbe pa mi ne uspe povedat...). ;D
Na hodniku. Na tleh opazim vedro vijolično-roza barve. Alan mi naroči, naj prepleskam hodnik. :-\ :) Takoj, ko mi reče, me sicer popade dvom, a si že naslednji hip premislim – zagrabim nekakšno omelo, ki ga pomočim v vedro in se lotim dela. Ko že premalam celo steno z gosto, lepljivo zmesjo, ki naj bi bila barva, se odprejo vrata dnevne sobe in na hodnik stopi babi. Presenečeno obstoji in me vpraša, kaj, za vraga, počnem, jaz pa ji hladnokrvno odgovorim, da pleskam stanovanje. :) Alan jo pomiri in ji pove, da to ni navadna barva, ampak je razpoloženjska. Takrat opazim, da se je stena na mestu, kjer se je je babi dotaknila, obarvala modro.
Potem babi izgine, znajdemo se v dnevni sobi. Zazvoni mi telefon, kliče mama. Rada bi, da nekam grem, a se nerodno izgovorim, da imam druge opravke. Ko odložim telefon, se obrnem proti Alanu in njegovemu kolegu ter rečem: ''Nespreten poskus nespretnega izgovora...'' Vsi trije planemo v smeh, fanta se na kavču kar zvijata. :D
Potem začutim, da me odnaša. Slika mi začne bledet in prebudim se; občutim zelo intenziven, rahlo neenakomeren utrip srca.
Zapišem sanje, 0b 3:30 pojem mešanico (2x LD, 1x L-Theanine, 1x Alpha-GPC), nato nazaj spat...
6:30
Hiška precej na samem, v njej živita mož in žena, ki imata (ali le skrbita za) precej otrok.
Sem na obisku? Sobo si delim z visokim fantom, ki me precej spominja na sošolca iz gimnazije.
Večerne ure, spravljamo se spat. Gospodar počaka pred vrati vsake sobe, dokler otroci ne zapahnejo vrat od znotraj. Čudim se, zakaj je to dobro in cimer mi razloži, da ponoči prihajajo volkovi in odnašajo otroke. Zasmejem se, ne verjamem temu, kar mi pripoveduje, saj mislim, da so to pravljice za otroke. Kmalu pa zaslišim nenavaden zvok, nekakšno sireno in le nekaj trenutkov za tem skozi režo opazim temno senco, ki plane proti vratom. :o Z velikim truščem se zaleti vanje in ogromen gobec, poln ostrih, belih zob se prikaže v sobi. Med tem, ko poskušam zadržati vrata, zavpijem prestrašenemu cimru, da bi mi pomoč prav prišla. Ko se ta končno privleče do vrat, se obrnem proti sobi in poiščem nekaj, s čimer udarim zver po gobcu. Ta še bolj besno zarenči, a po nekaj udarcih odneha in odide.
Firbec mi ne da miru, zato previdno snamem pregrado in pogledam ven. Vidim trop treh ali štirih ogromnih volkov, ki se počasi oddaljuje.
Kmalu zatem se vrne gospodar. Preverja, če s(m)o vsi otroci v redu in takrat zlezem iz sobe. Še preden me gospodar uspe nagnat nazaj, spet zatuli sirena – še vedno so v bližini!
Preden se skobacam v sobo, se ena od ogromnih zveri požene proti meni. Za las me zgreši in trenutek izkoristim za beg. Poženem se proti lopi, ki stoji nekaj metrov proč od hiše. Na tnalu je nasajena večja sekira in poskusim jo izruvat. Prešibek sem za težko orodje, zato se na hitro razgledam naokoli in iščem primernejše orožje. Na tleh opazim dve manjši sekirici, ki ju poberem, tik preden volk priteče do mene. Besno zamahnem proti njemu in ga z vso silo treščim po glavi. Zgrne se po tleh (bolj od presenečenja, kot zaradi udarca) in to izkoristim, da ga z večjo sekiro pošteno razklojem.
Ko se prepričam, da je mrtev, se še vedno oborožen vrnem proti hiši. Gospodar priteče do mene in mi vzame eno sekiro, med tem pa krik otrok opozori, da se nevarnost še ni končala.
Poženeva se proti napadalcem...
Potem budilka.
-
[Četrtek, 27.03.2008]
Težave s telefonom
22:30
Zbudim se. Nekaj ni v redu – v prostoru se slišijo nenavadni zvoki. Razgledam se naokoli in ugotovim, da sta že obe svečki ugasnili. Z roko zatipam proti mizici, da bi dosegel mobitel in vsaj z njim malo razsvetlil temo, a ga ne najdem. Sedem na posteljo in iščem baterijo, mobitel, karkoli... Ničesar. :-\ Končno se pritipam do telefona, hočem ga odpret. Nekaj se zatika, a mi ga z malo truda vendarle uspe odpret. Še vedno ostane tema... :-\ Ni mi jasno, kaj se dogaja; razmišljam, da se je mogoče ugasnil. Držim gumb za vklop, a se nič ne zgodi. Med tem se draga začne premetavat in stokat. Pobožam jo, da bi jo pomiril, a se le prevali na drugo stran in zdi se mi, da se je zvrnila za posteljo, ki je od stene odmaknjena 20-30 cm bolj, kot običajno...
-
[Ponedeljek, 21.04.2008]
Počena cev
6:30
Zbudim se sredi noči; nekaj zaropota, ko pri norcih. Oziram se naokrog in poskušam ugotovit, kaj se dogaja. Pogledam proti dragi, ki me prestrašeno gleda. Na glas zaklejem, da si dam pogum, nato pa vstanem in se namenim proti vratom, kjer je stikalo za luč. Prvič pritisnem napačen gumb in nekaj se zaiskri. Prekleti kratki stiki! Pritisnem še drugi gumb, tokrat se ne zgodi nič. Čudim se, kako je to možno, med tem pa pritiskam oba gumba. Ker se nič ne dogaja, me prešine, da mogoče sanjam. Dlan dvignem proti obrazu in se zazrem vanjo. Sprva ne opatim ničesar, zato malo pomigam s prsti in naenkrat ugotovim, da se prstanec in mezinec nočeta ločit. :D Sanjam! Za hip premišljujem, kaj naj naredim in ker mi nič pametnega ne pade na pamet, se odločim, da si bom ogledal, kaj se dogaja v okolici. Vrnem se k omari, kjer je prej ropotalo in vidim, da je počila neka cev. Voda je zalila vse skupaj. Nagnem se za omaro in ugotovim, da so knjižne police zadaj čisto namočene. Gospodična vstane in se že loti čiščenja, jaz pa se nasmejim in ji povem, naj se ne muči, ker so to itak sanje. :mrgreen:
-
[Ponedeljek, 19.05.2008]
Rešitelji Animiranega sveta
6:18
Ponoči me zbudi nek zvok. Dvignem se in se oprem na komolce, v polsnu se razgledujem po sobi, kaj se dogaja. Vidim, da draga stoji pri odprtih vratih in gleda na teraso. Vprašam jo, zakaj je dvignila ruleto in pove mi, da je nekaj slišala. Naenkrat se čez sobo spusti nekakšna senca, ki poleti skozi mene in nato skozi steklena vrata na teraso. Prevzame me neprijeten občutek, kot da bi me od znotraj stresla elektrika in ko pogledam ven, vidim, da je duh obstal na terasi, kjer ga je čakala še ena senca, nato pa skupaj izgineta. Počutim se nenavadno, zdi se mi, da nekaj ni prav. Gospodična zleze nazaj v posteljo, malo zatem pa me oblije žarek nenavadne bleščeče svetlobe in za trenutek izgubim zavest.
Ko se ponovno ovem, stojim v nekakšnem skladišču. Oziram se naokrog in poskušam ugotovit, kje sem in kaj se je pravkar zgodilo. Med razgledovanjem se mi zazdi, da nisem več doma – svet namreč izgleda, kot bi bil animiran. Še preden me mine začetno začudenje, iz druge strani zaslišim glasove, ki se mi hitro približujejo. Premišljujem, ali naj se skrijem ali soočim z njimi in preden se odločim, do mene pristopi skupina ljudi, ki me prijateljsko pozdravijo. Visoka ženska, očitno njihova voditeljica, mi naroči, naj jim sledim in mi kar med potjo pojasni, da jim je žal, da so me tako grobo odpeljali, ampak da potrebujejo mojo pomoč. Med tem, ko sestavljam koščke sestavljanke, prispemo v ogromno dvorano, na sredini katere stoji nenavaden stroj. Vsak od nas petih dobi v roke škatlo z opremo, nato pa nam ženska naroči, naj se postavimo na mesto enake barve, kot je škatla, na stroju. Izgleda, da nismo ogroženi, zato stopim na stroj. Ko smi vsi na položajih, ženska aktivira stroj in dvorano zalije zaslepljujoča svetloba. Trenutek kasnej, ko stroj ugasne, vidim, da smo oblečeni v nenavadne uniforme.
Ženska nam razloži, da je njihov svet napaden in da smo mi njihova edina možnost, nato pa nam razdeli naloge...
Potem budilka.
-
[Četrtek, 22.05.2008]
Mrtev
1:50
Počutim se kot senca samega sebe, ki šine skozme. V tistem trenutku vsa negativna občutja – bolečino, strah, praznino,... zamenja občutek gotovosti in popolnega miru. Vse je v redu. Prešine me misel – mrtev sem! Ampak vse je OK.
Hip zatem se prebudim. Gospodična malo zatem plane pokonci v precejšnji stiski; pove, da sva imela nesrečo, v kateri sem umrl. (Skupinske sanje??)
Enega skadim, okrog 2:10 nazaj spat...
6:30
Po strmem klancu se vozim navzdol. Ozka, vijugasta cesta je na ovinkih nevarno spolzka, zavore ne grabijo več dobro. Nižje ko sem, večjo hitrost imam; na zadnjem ovinku poskusim zadnjo možnost – zategnem ročno. Nobenega učinka. Avto drvi po gladki cesti vedno hitreje in hitreje, ne obvladam ga več. Namesto v ovinek zapeljem skozi varnostno ograjo, ki jo prebijem in avto se odkotali po klancu navzdol.
V naslednjem hipu se znajdem v naselju. Povsod naokrog je polno delov, zmeden sem. Pred seboj vidim nekaj avtosalonov, stopim v prvega. Povem, kaj se mi je zgodilo, vprašam, če lahko dobim drug avto. Prodajalec najprej nekaj cinca, potem pa mi reče, da bo šlo. Zahteva dokumente, da lahko uredi papirje. Takrat opazim, da nimam nahrbtnika. Razmišljam, kaj se je zgodilo z njim in kmalu se spomnim, da je med premetavanjem odletel iz avta. Odpravim se proti razbitinam, da bi ga našel in kmalu naletim na skupino mulcev, ki kot mrhovinarji brskajo med ostanki. Ko me opazijo, se poženejo v beg. Nekdo ima moj nahrbtnik, zato stečem za njim...
Potem budilka.
-
[Torek, 27.05.2008]
Spet v Zoni somraka
6:30
Zbudi me zvok, ki prihaja iz hodnika. Razgledam se po sobi, a zaradi trde teme ne vidim nič drugega, kot nekaj senc. Hočem že leči nazaj, ko se spet nekaj zasliši na hodniku in naenkrat se vrata sunkovito odprejo. Prestrašim se, da mi skoraj srce obstoji; ko se za odtenek pomirim, se obrnem k vratom in opazim nenavadno žensko podobo, ki stoji tam nepremično in me gleda. Najina pogleda se srečata in takrat spregovori: ''Kje je zizu?'' Nato izgine.
Vstanem in odidem zapret vrata. Nekaj ni v redu, počutim se prestrašen, kot že dolgo ne. Poskušam se pomiriti in prigovarjam si, da je to OK; nekako prepustim nadzor in znajdem se v okoliščinah, ki so preveč bizarne, da bi bile resnične. Potegne mi, da sanjam. Ta misel me za hip pomiri. Poskušam se zbrati in prevzeti nadzor nad dogajanjem, a imam premalo moči. Sanje me premetavajo iz absurda v absurd in na glas si prigovarjam, da le sanjam. To mi dopušča nekaj kontrole; pogledam v dlani in vidim deformirane prste. Za trenutek me prevzame občutek miru, ki pa kmalu mine, saj spet izgubim rdečo nit...
...Potem se nadaljujejo navadne sanje...
-
[Ponedeljek, 16.06.2008]
Iz vrtinca
6:30
Hiša izgleda kot babičina v Slovenj Gradcu. Skupina ljudi postopa po terasi in klepeta, drugi so v hiši; jedo, gledajo TV, klepetajo.
Zunaj naenkrat nastane zlovešča tišina. Stopim na teraso, da bi videl, kaj se dogaja in takrat opazim, da se je nebo nenavadno stemnilo. Ljudje stojijo ob ograji in gledajo nekam proti morju (v resnici je tam menda polje?). Iz vode se dviguje nekakšen vrtinec – izgleda kot ozka cev, ki se pod oblaki razširi in iz nje prihaja na milijone nenavadnih ptic, ki se razkropijo na vse strani in popolnoma zatemnijo nebo.
Med ljudmi završi, zato zavpijem, naj se vsi spravijo noter. Iz mize na terasi poberem stvari in jih odložim v sobi, nato pa stečem po hiši, da bi zaprl okna in vrata ter spustil rulete. Ko je vse zatesnjeno, se vrnem v dnevno, kjer se pridružim ostalim.
Čez nekaj časa vse mine, življenje gre naprej...
... In potem spet... Nebo se stemni, povsod so ptice, ki od blizu izgledajo kot prazgodovinske pošasti. Stečem iz hiše in iščem dedka. Ta je na podstrešju, kjer gleda TV. Ko se spraviva dol, stojim na cesti ob škarpi in razmišljam, da so to zagotovo sanje! :D Vem, da sanjam, a moram vseeno preverit, če je vse zaprto... :mrgreen:
Potem budilka.
-
[Torek, 08.07.2008]
Težave z računalnikom
6:30
Zbudijo me glasovi v atriju. Nekaj časa prisluškujem v temi, potem pa vstanem, da bi šel malo na računalnik.
Prižgem ga in po kratkem pisku se začnejo nalagat komponente. Naenkrat vse obstoji. Gledam, kaj se dogaja, a mi ni nič jasno; po zaslonu so razpršeni posamezni znaki, čisto zgoraj levo pa utripa rdeč napis. Prva stvar, ki mi pade na pamet, je, da je ob večernem izpadu elektrike kaj pregorelo. V mislih delam scenarije, kaj bi lahko šlo rakom žvižgat, potem pa računalnik še enkrat restartam. Spet ista zgodba – kratek pisk in nato nekaj simbolov, razpršenih po ekranu. Takrat me prešine, da so vse skupaj mogoče sanje. Pogledam v desno dlan, ki jo dvignem pred sebe in kmalu opazim, kako se združita kazalec in sredinec v en prst ter prstanec v mezinec v drugega. Sanjam! :D Sedem na posteljo in še naprej gledam v nenavadno oblikovano dlan; poskušam izostriti pogled, kolikor se le da. Naenkrat močno zapiha in veter potegne zaveso ven skozi vrata. Ko pogledam, kaj se dogaja, nekaj šine v prostor in zalije me tema.
Znajdem se v neki hiši, ki me precej spominja na stanovanje, kjer živim. V njej živijo gospodar z ženo in dvema fantoma. Skrbijo za nekakšen motel ali hotel...
-
[Četrtek, 17.07.2008]
Meso
Zbudil ob 0:57. Ob 1:07 vzamem 2x LD, nato nazaj spat...
6:30
Mislim, da sem pri babici v Slovenj Gradcu? Prijatelji, družina; praznujemo (moj?) rojstni dan. V zraku je čutiti rahlo napetost, nekaj ni čisto okej. :-\ Pridem do mize in si postrežem z nekakšnim mesom? Ljudje me začudeno gledajo, jaz pa le skomignem z rameni, saj vem, da sanjam.
Kasnej, v Mislinji. Okoli babičine hiše se igramo neko igro. Razdeljeni v pare ali manjše skupine z nekakšnim zemljevidom iščemo skriti zaklad. Kar dolgo kot kure tavamo gor in dol po dvorišču in poskušamo ugotoviti, kako naj sploh uporabimo zemljevid in kaj sploh iščemo. Čez čas mi potegne, da gre dejansko za karto hiše z okolico, nakar tudi ugotovim, kako iskati skrite predmete. Takoj se lotimo lova, kljub temu, da vemo, da ne moremo zmagati.
... Pripeljem se do zelenjavarja in vstopim. Presenečeno ugotovim, da ima na policah več rož, kot sadja in zelenjave. V oči mi pade roža z večjimi velimi cvetovi; prepričan sem, da sem jo že nekje videl, a se ne morem spomniti, od kod mi je znana...
... Pripravlja se nekaj. Ulice so prazne, le tu in tam postopajo posamezne skupine ljudi in se čudijo...
-
[Torek, 22.07.2008]
Amazonke
Zbudil ob 2:57. Ob 3:09 vzamem 2x LD in 1x Alpha GPC (600 mg), potem nazaj spat...
Tokrat je nekaj časa trajalo, preden sem zaspal, a po občutku ni bilo hudega; kakih 15-20 minut. Naenkrat začutim premikanje, kot bi sedel na vlakcu smrti, ki se začne vedno hitrej in hitrej premikat in okolica se mi spacka.
6:30
Kot bi brzel skozi nekakšen tunel s super hitrostjo; okoli mene se prelivajo pastelne barve, občutek imam, da je vse narisano.
Čez čas se končno ustavim, znajdem se na nekakšnem igrišču, obdanem z visoko žičnato ograjo, na njem nekaj vojaških postelj, na katerih ležijo dekleta mačjih potez. Mrak je, zgleda, da se spravljajo spat. Moj prihod jih zmoti, pridejo do mene in začnejo flirtat. :) Simpatične so in nekako se ne morem odločit, kateri bi se posvetil. Dekleta se nekaj časa borijo za mojo pozornost, potem pa se sprejo med seboj. Ko se končno pomirijo, se spravimo spat. Ravno ležem, ko nekaj zaropota. Pogledam, kaj se je zgodilo in opazim, da sem se vlegel na mobitel. Ta se razleti in kar nekaj časa porabim, preden ga spet sestavim nazaj.
Znajdem se v nekakšnem gozdu s skupino ljudi. Smo v neki lopi sredi ničesar, zdi se mi, da imamo žurko. Težave s sranjem (zamašena školjka); preveč se približam ognju, zaradi česar si ožgem par šopov sprednjih las. Treba se bo ostriči...
Scena se spet zamenja. S skupino fantov in deklet nekje, imamo lekcije iz spolnosti? Inštruktor nam naroči, naj se že vendar spravimo po parih in začnemo. Ko se vsi pogrupirajo, pristanem s temnolasko temnejše polti, ki mi pove, da nerada vleče. Potolažim jo, da ni panike, potem pa se zaklepetava glede prevoza. Pove, da jo je pripeljal Armin, ki je že šel in ko omeni, da je iz Vranskega, ji ponudim prevoz.
Hotelska avla, novoletna žurka. Ljudje prepevajo novoletne pesmi in se obdarujejo. Navdušeno povem Juretu (?), da sem dal 100€ in jih dobil okoli 300 nazaj.
-
[Ponedeljek, 04.08.2008]
Nenavaden preobrat
7:36
Pridem v skladišče. Povsod je polno škatel, da niti stopit nimam kam. Rahlo sem nejevoljen, ni mi jasno, zakaj je taka svinjarija. Naletim na Domna, ki mi pojasni, da se je spet nabavljala neka roba in da pravzaprav nihče ne ve, komu in zakaj je namenjena. Nekaj časa sicer še pizdim, a se počasi pomirim, ko me potolaži, naj se ne ukvarjam s stvarmi, ki niso moje delo.
Kasnej. Hočem nekoga poklicat in ugotovim, da nimam mobitela. Za trenutek me zagrabi panika, a mi na hitro potegne, da v bistvu ni problema, saj lahko vse skupaj lepo pojasnim in mi nabavijo novega. Stopim do pisarne in iščem Franca, da bi mu vse skupaj razložil in naročil nov aparat. Samo na pol me posluša; itak, da se stvari zakomplicirajo. Po dolgem čakanju dobim rumeno-modrega Siemensa M35i, kakršnega so mi ukradli...
... Piknik nekje zunaj. Ko prispem do hiške na gozdni jasi, so ljudje že tam, hrana se že pripravlja, ljudem že dogaja. Nekaj grem iskat noter in ko stojim na hodniku, me prešine neprijeten občutek, da bi bio bolje, če ne bi bil(i) tu. Vrnem se ven in ravno takrat se skupini začne približevat krdelo medvedov. Med folkom nastane panika, razbežijo se vsak na svojo stran. Medvedi rovarijo naokoli, a se kmalu na videz umirijo, kadar pa pomolim nos na svetlo, spet zarohnijo in začnejo napadat. Čez nekaj časa mi to končno poklikne, zato predlagam, da ljudje stečejo v nasprotni smeri, med tem, ko jih bom jaz zamotil. Splezam na streho lope in jih začnem klicat. Res se poženejo proti meni in prijateljem med tem uspe zbežat. Preden se razbežijo, mi nekdo zavpije, da bodo poklicali Masona?
Med tem se medvedi zakadijo v leseno hiško, ki se pod težkimi udarci začne kmalu vdajati. Skočim iz strehe in se poženem v beg in krdelo steče za menoj. Po nekaj metrih daleč pred seboj opazim še ogromnega volka, ki se prav tako lakomno ozira proti meni. Situacija res ni najbolj rožnata; za mano hrope krdelo treh ali štirih medvedov, pred mano pa volk, ki se ravno takrat odliči za napad. Ko vidim, kam stvari tečejo, se vdam v usodo in ležem na tla – kar bo, pač bo.
Le hip kasnej mimo mene plane ogromna medvedka, izgleda, da sem jo presenetil. Trenutek kasnej se name požene še volk in ko že pomislim, da je vsega konec, ga zagrabi eden od medvedov in ga strese kot plišasto igračo. Rahlo dvignem glavo in vidim, da je nevarnost mimo; volk je pobegnil, medvedi pa sedijo v krogu okoli mene, izgleda, kot da me stražijo. Pokličem prijatelje in začnemo se dogovarjat, da bomo vseeno nekaj spekli. Fantje začnejo pripravljat ogenj in ko se nekaj časa trudijo, da bi ga prižgali, ugotovim, da je les čisto premoker. Razmišljam, da bi bilo potrebno poiskat bolj suh les ali pa breze, nakar opazim, da medvedi prinašajo koščke vejic, ki jih odlagajo pred kupčkom. Kmalu nam res uspe zakurit in ko gledam v prasketajoč ogenj, enega od medvedov pogladim po ogromni šapi...
-
[Torek, 05.08.2008]
Sence
1:20
Črna noč. Po široki, temni ulici zasledujem vitko postavo, odeto v črn meniški plašč. Čez glavo ima poveznjeno kapuco, zato se mi tudi sanja ne, kdo je.
Postava naenkrat skrene desno in odrine velika, masivna vrata ter izgine v ogromnem objektu, ki izgleda kot katedrala ali cerkev. Stopim za njo in znajdem se v prostoru, ki mi je hkrati domač in zastrašujoče tuj. Naenkrat sedim na tleh in zrem v temno pročelje, ki izgleda kot stena nekakšne cerkve. Na svoji levi in desni zaznavam silhuete, ki ležijo ob meni; levo naj bi bila moja draga, za desno ne vem. Postava, ki sem ji sledil, pride do stene pred menoj in kot duh izgine v njej. Zdi se mi, da sem v svoji postelji, a imam vseeno nelagoden občutek. Ko zrem v steno pred seboj, opazim, kako se iz nje spet izlije temna gmota, ki prevzame človeško obliko, le hip kasnej pa spet izgine...
-
[Četrtek, 07.08.2008]
Vajenec
9:56
Nekam se odpravljam. Pred odhodom pridem v babičino stanovanje in skozi odprta vrata kabineta na mizi vidim stari računalniški zaslon, pod mizo pa moj računalnik. Začudim se, kaj počne tu in babi mi pojasni, da ga je (teta?) potrebovala in so ga zato prinesli sem.
Ker se nimam časa ukvarjat s tem, skomignem z rameni, nato pa odidem.
Na robu velikega, z visoko ograjo obdanega travnika ali parka se srečam s prijateljem približno mojih let in starejšim možakarjem nenavadnega videza. Ta je oblečen v dolg siv plašč, njegov obraz pa krasi dolga, bela brada; po videzu me spominja na čarovnika Gandalfa iz LOTR. ;D Ko prispem, naju brezosebno pogleda in pove, da sva tu zaradi zadnjega preizkusa in da je bila izbira že narejena. Pove še, bo samo eden prišel na drugo stran in da bo ta postal njegov vajenec?
Ko odpre vrata parka, vstopiva in preden jih zapre, se za nama pojavita dva ogromna vela rotvajlerja, ki se poženeta proti nama. Kljub temu, da imam občutek, da se bo zame vse skupaj dobro končalo, se ob pogledu na ogromna psa poženem v tek za življenje. Bližje, ko sva ograji na drugi strani, bližje sta pobesnela psa. Z zadnjimi močmi se zaletim v vrata in padem na drugo stran, nato pa jih naglo zaprem. Skozi mrežo gledam prijatelja, ki še vedno beži za življenje in ko je tik pred vrati, psa pa le nekaj metrov za njim, se za mano pojavi starec. Reče mi, naj ga pustim, kjer je, a mi vest ne dovoli, da bi gledal, kako ga psa raztrgata. Odprem vrata in fant zadnji hip plane na varno. Ko jih zaprem nazaj, psa izgineta, starec pa pomigne, naj mu sledim.
Po poti proti njegovemu stanovanju iz grmovja ob cesti planeta dva črna rotvajlerja, ki obsedita sredi ceste in me nepremično gledata. Starec mi pove, da sta to moja zaveznika in da se ju moram naučit nadzirat. Med njegovim pripovedovanjem se obrnem proti njima in ko pomignem s prstom, ubogljivo vstaneta in stečeta mimo mene. Nekaj metrov naprej se ustavita in me pogledata, jaz pa spet brez besed, le z gibom prstov, pokažem na prostor ob sebi. Psa pohlevno prikorakata do mene, nato hodita ob meni vsak na svoji strani.
Tik pred starčevim domom pred nas skoči mačka. Ob pogledu na psa jo ucvre, kolikor more, jaz pa jima pomignem, naj jo ulovita. Psa zdirjata za njo, med tem pa midva vstopiva v stanovanje v pritličju bloka. Preden zaprem vrata, sta spet tu in spustim ju noter...
-
[Nedelja, 10.08.2008]
Videti
10:21
Lesena hiša nenavadne oblike; izgleda kot manjši bar ali pa večja avtobusna postaja? Tu sem s skupino ljudi, pripravlja se k dežju. Fantje se odpravijo ven in začnejo razdirat in pospravljat klopi okoli postaje, dekleta pripravljajo pijačo. Stojim v hiši in gledam ven. Čudim se nenavadni kompoziciji klopi, čudim se motoristu, ki se je pripeljal mimo na ogromnem zelenem motorju.
Ko se fantje vrnejo, v sobo vstopi nenavadna deklica (ženska). Pove, da je tu zato, da nas nauči videt stvari (ali nekaj podobnega). Iz torbe potegne kup papirjev z nekakšnimi slikami in kmalu nam razloži, da gre za risbe, ki se razkrijejo, ko ne fokusiraš pogleda. Razloži nam, kako naj gledamo, nato pa nas prepusti naši zabavi. Dolgo se brezuspešno mučim in počasi postaja frustrirajoče. Ženska pristopi do mene in me poskuša potolažit, nato pa mi zaupno pokaže neko čisto posebno tehniko škiljenja (?). V trenutku, ko tako pogledam dve točki v prostoru, me začne nežno odnašat. Sprva ne zagrabi panika, a se uspem pomirit. Prepustim se občutku in kmalu se znajdem v nekako drugačnem istem prostoru. :D Tu je še nekaj deklet in fantov, ki se prav tako trudijo z videnjem 3D slik iz nejasnih papirjev...
-
[Torek, 19.08.2008]
Med-svet
0:46
Zbudim se, v sobi je tema. Pogledam proti dragi, izgleda, da spi. Nekaj ni v redu. Rahlo se dvignem in se v temi poskušam razgledat naokrog. Ne uspeva mi, saj je svetloba, ki prihaja izpod spuščene rulete, prešibka, da bi lahko razložil stvari okoli sebe. Stegnem se proti mizici, da bi zagrabil telefon. Nekaj časa tipam naokoli, preden ga najdem in ko ga končno ulovim, ga poskušam odpret. Zdi se mi, kot da je zlepljen; nikakor ga ne morem odpret. Ponovno se stegnem proti mizici, tokrat za vžigalnikom. Ko ga njadem, poskušam prižgat svečko, da bi videl, kaj se dogaja. Vžigalnik ne vžge. Spet se obrnem proti vratom in v soju svetlobe opazim, da nekaj stoji na terasi. Vstanem in spustim ruleto, nato se vrnem v posteljo. Potem se prebudim.
Pogledam proti vratom, izpod rahlo dvignjene rulete prihaja šibka svetloba, zavesa plapola od močnega vetra. Vstanem in ruleto spustim do konca in ko se vrnem v posteljo, opazim, da zavesa še vedno giba. Zdi se mi, kot da nekdo poskuša priti noter. Stegnem se proti mizici in z roko zbijem obe rahlo tleči svečki. Padeta na tla in ugasneta. Zatipam proti telefonu in vžigalniku, iščem karkoli, s čimer bi osvetlil prostor. Zagrabim telefon in ga poskušam odpret, a ga ne morem. Čudim se, kako je to mogoče in razmišljat začnem, če sanjam. Močno se mi dozdeva, da je razlog v tem, a še vedno nisem prepričan. Potem se zbudim.
Stegnem se proti mizici in opazim, da ni svečk. Zatipam proti vžigalniku in ko ga poskušam prižgat, ta še vedno ne dela. Dopovedujem si, da ne morem biti še vedno v sanjah. Potem se oglasi telefon. Zagrabim ga, da ne bi zbudil drage, a med tem zazvoni tudi njen. Odprem telefon in pogledam, kaj se dogaja. Na zaslonu se začnejo pojavljat nekakšne slike in ko pogledam še njen telefon, opazim, da se tudi na njem prikazujejo iste slike. Ne morem verjet, kaj se dogaja! Naenkrat oba telefona ugasneta, spet je tišina. Pogledam proti gospodični in ko vidim, da je še bolj zmedena, kot jaz, jo nežno objamem. Takrat se nekaj zaleti v ruleto in spet se prebudim.
Prižgem svečko? Pogledam na tla in vidim, da je na tleh svež madež od voska. Vstanem in pokleknem ob njem, rad bi ga pobral, preden se posuši in vleze v tepih. Ko odrinem mizico, iz nje izbijem še drugo svečko. Ta odleti na drugo stran, kjer nastane še en svež madež. Zaklejem, lotim se pobiranja voska. Čudim se, kaj se dogaja, med tem pa sčistim nastalo svinjarijo. Ko opravim, zlezem nazaj v posteljo in že skoraj zaspim, ko se mi spet začne dogajat...
... Z dekletom se v pickup-u peljeva nekam, noč je. Na poti naletiva na težavo, zato obrnem in zavijem proti bližnji kmetiji. Ustavim ob seniku in ji med potjo prigovarjam, da ji bo všeč spati na senu. Izgleda nejevoljna, zato jo tolažim, da greva takoj zjutraj naprej.
Potem se zbudim. Ležim na hrbtu. Pogledam proti vratom, izpod rahlo dvignjene rulete prihaja šibka svetloba. Sedem na posteljo in zatipam proti vžigalniku na mizici. Ko ga dosežem, prižgem svečko, nato pogledam na uro na telefonu. Ta kaže 0:46. Premišljujem o sanjah in razmišljam, če sem končno zunaj. Za hip me prime občutek, da nekaj ni v redu, zato naredim RC s štetjem prstov in ko sem prepričan, da sem zares nazaj, se lotim zapisovanja. Ob 1:22 se spravim nazaj spat...
6:30
V službi. Pripravljamo večjo posodobitev sistema, ko je vse pripravljeno, me pošljejo naokoli po pisarnah, da ljudem naročim, da zaključijo z delom. Pridem v zgornje nadstropje in začnem dajat navodila. Malo se mi zatakne pri velikem šefu, a se tudi on izkaže za precej dojemljivega, ko enkrat razume, kaj mora naredit. S precejšnjim olajšanjem odidem naprej, ostane mi še računovodstvo. Razložim jim navodila in takrat opazim, da so ženske precej zmedene. Povem jim, da bo do naslednjega dne vse delovalo, nato se skupaj odpravimo dol...
... Doma. Babici pripravljam večji TV (računalniški?) zaslon, ona pa med tem kuha kosilo. Čez čas sede na stol ob vhodu v shrambo in me opazuje. Skoraj že končam, ko pozvoni pri vratih. Babi me prekine in mi naroči, naj vse skupaj prestavim v drugo sobo, da ne bom motil pomembnega obiska...
-
[Sreda, 08.10.2008]
Strah
Precej nemirna noč; od 22h, ko sva se spravila spat, pa do pol štirih sem se vmes vsaj trikrat zbudil... :-\
3:24
Zbudim se z idejo, da moram nekaj naredit. Vstanem in izza omare potegnem kolo (od kod se je le vzelo?!?), ki ga nameravam odpeljat iz sobe. Trda tema je, zato odložim kolo na tla ob postelji in se stegnem proti svečki. Spomnim se, da je ena od dveh že pogorela, zato po mizici zatipam za drugo. Pri tem udarim na rob okroglega kovinskega pokrova (na njem je že nadrobljena trava za špinel), ki ga s precej trušča odnese iz mizice. Premišljujem, kako se je ta reč sploh znašla tu in v temi gledam, kakšno svinjarijo sem naredil. V šibki svetlobi opazim koščke trave, razsute po postelji in da ne bi več delal pizdarije, poskušam prižgat svečko. Nekaj časa se mučim in ko svečka končno zagori, pogledam proti postelji. Povsod so nastlani koščki trave, gospodična pa se prebudi. Sprašuje me, kaj počnem in po pravici ji odgovorim, da nimam pojma. Ko se rahlo dvigne in pogleda naokrog, naenkrat pade nazaj in na ves glas zavpije. Vidim, da je čisto panična in še preden pogledam, kaj se dogaja, me po vsem telesu preplavijo mravljinci. Počasi obrnem glavo in naglo odskočim na posteljo; nekaj se steguje proti meni...
Potem se prebudim. Ležim na trebuhu, glava obrnjena v desno. Odprem oči in dober meter pred mano je še vedno nekaj; izgleda kot nekakšna žival(?) s tremi očmi, počasi se pozibava proti meni...
Potem se zbudim... Zapišem sanje, ob 3:38 nazaj spat...
-
[Petek, 10.10.2008]
Skupne sanje
3:38
Za trenutek se spet znajdem v Zoni somraka, a me na hitro strese ven... :(
... Kasnej, nekje z gospodično. Nekaj se pritožuje glede nesrečnih okoliščin, jaz pa jo potolažim, naj se ne sekira, ker so to itak sanje. :)
Ko sva zjutraj debatirala o tem, je povedala, da je sanjala o nakupu hiše, ki se je podrla. Dogodek jo je potrl, jaz pa sem jo tolažil, da sanjava. ;D
-
[Ponedeljek, 24.11.2008]
Postavljač
Zbudil ob 3:33. Od sanj mi je ostalo le to, da sem gledal neke besede, ki so se takrat, ko sem gledal vanje, obarvale zeleno ali rdeče. ??? Ob 3:50 pogoltnem 1x LD, nato nazaj spat...
6:30
Znajdem se v neznanem stanovanju in takoj mi je jasno, da sanjam. (Kaj je trigger?!?) Pristopim do nekoga, ki je z mano, in mu navdušeno povem, da sanjam. Ta se le nasmehne, ko predlagam, da se greva malo zabavat. :) Odidem proti oknu, da bi videl, kje sploh sem. Glavo vtaknem skozi šipo in pogledam dol. Izgleda precej visoko, zato razmišljam, da bi kar skočil. Prijatelj me odvrne od namere in steče nekam, odpravim se za njim. Tečeva po stopnicah do terase, od tod pa se po steni odpraviva navzdol. Ko prideva pred blok, se začnejo nabirat ljudje. Rad bi se še malo pobahal, zato se odženem od tal in poskušam skočit na teraso na prvem nadstropju. Ne uspe mi; zdi se mi, da mi zmanjkuje energije. Na hitro si podrgnem roke, nato pa z lahkoto splezam po balkonskih letvah visoko navzgor.
Znajdem se v stanovanju s sorodniki. Ravno ga prenavljajo, zato se mi zazdi, da jih motim. ... Bratranec stoji na zunanji strani balkona in se steguje za nekimi očali. Naenkrat se nekaj zalomi, zato omahne v globino. Stisne me, ko slišim zamolkel "tup"; nagnem se preko ograje in vidim, da leži na tleh, ob njegovi glavi je manjša lužica krvi in nečesa bolj gostega (nekdo reče, da so možgani?!?). Preden mi uspe poklicat rešilca, ugotovim, da je vstal in se že namenil gor. Olajšano ugotovim, da ze z njim vse v redu.
Ko pride nazaj, naredimo krajšo pavzo. Med tem, ko stojimo na hodniku in klepetamo, pride mimo nova soseda – Angelina Jolie. :mrgreen: Zaklepetamo se in sprašujem jo, kako pogosto se vrača v Ameriko. Ko pove, da prihaja nazaj vsaj enkrat mesečno, jo prosim, če bi mi lahko prinesla tablete za sanjanje. :D Seveda privoli. ;D
-
[Torek, 25.11.2008]
Sedem življenj
0:20
Hodim po nenavadnem svetu, na posameznih označenih lokacijah odkrivam in pobiram darila, ki mi pomagajo in me krepijo (spominja me na igrico...). :) Na zadnji lokaciji poberem nekaj, zaradi česar se mi za trenutek spremeni percepcija, počutim se močnejši. Sprememba je tako intenzivna, da se prebudim.
Ob 0:33 vzamem 1x LD, nato nazaj spat...
2:46
Spet je nekaj časa trajalo, preden sem zaspal, potem me je dobesedno prestavilo. Znajdem se v Zoni somraka. Zdi se mi, da pri oknu nekaj zaropota, zato grem pogledat. Zavesa je odgrnjena in čudim se, kako to, saj vem, da je bila še malo prej zagrnjena. Potegne mi, da sanjam. Stopim do postelje, na kateri leži gospodična. Ta se je pravkar zbudila, izgleda dobre volje. Poljubim jo in poljub mi vrne, kmalu se prepustiva strastem... ;D
Potem spet nekaj zaropota? Ko grem pogledat, kaj se dogaja, ugotovim, da na prečki, ki drži okno "na kip" odprto, sedi droben ptiček. Roko stegnem proti njemu in ga previdno počoham po glavi. Izgleda, da mu paše, saj zažgoli od ugodja. ...
... Padem s postelje. Ležim negibno, da ne bi izgubil sanj, med tem se predrami gospodična. Sprašuje me, kaj se dogaja, jaz pa med tem sedem na posteljo in sežem po dnevniku. Vidim, da so na mizi tri svečke in ker vem, da sta bili prej le dve, vem, da še vedno sanjam.
Odidem ven, nekaj je drugače. Čez trenutek me nekdo/nekaj napade, zato se poženem v beg. Kmalu se otresem zasledovalcev in znajdem se na neskončnem, prostranem travniku. Zaželim si, da bi letel in le trenutek kasnej kot ptica jadram nekaj metrov nad tlemi in uživam v letu in razgledu. :D ...
... Znajdem se v nekem prostoru; spet so težave? Nekdo je izginil (?), zato odidem na pot, da bi ga našel. Pridem do luknje, v katero zlezem in znajdem se v drugem svetu. :)
Skozi sedem (?) obdobij (Perzija, Grčija (Platon?),... ?? ) odkrivam, kako je potekalo življenje (zdi se mi, da podoživljam svoja pretekla življenja?) in rešujem neke "uganke", da bi ugotovil, kaj in zakaj nosim s sabo? Nekdo me prosi, če mu lahko pomagam dobit nazaj neko knjigo, ki jo je izgubil nekje...
... Tarot, walk-ins, kabala,...
... Ko že odigram vseh sedem "vlog"/življenj in je čas, da se vrnem domov, se nekaj zakvačka in zamudim prehod. Nekdo mi zadnji hip svetuje, kaj naj naredim, zato po njegovem nasvetu zdirjam v neko knjižnico. Tam preletim prostor, v oko mi pade neko dekle. Noter je še nekaj prijateljev, a me še preden jih ogovorim, spet nekdo išče. Nekdo mi reče, naj se skrijem pod klop, ljudje pa jo obstopijo, da me zakrijejo. Moj zasledovalec sprašuje, če me je kdo videl, oni pa mu povejo, da ne vedo, kje sem. Za trenutek se najina pogleda srečata, a kljub temu reče nekaj v stilu, da me bo že našel, nato odide.
Zlezem izpod klopi in se jim zahvalim, nato se opravičim, ker se mi mudi. Stečem v naslednjo sobo, kjer naj bi starejša ženička predavala o stvareh, ki naj bi jih bilo vredno slišat. Ko uletim v prostor, mladina ravno odhaja; očitno sem vse skupaj zamudil. Ženički povem, zakaj sem tu in jo prosim, če mi lahko pomaga, a me najprej zavrne. Ko ji razložim, da je to zame zelo pomembno, privoli in ponovno sede...
... Ko izpolnim svojo nalogo in podoživim vseh sedem obdobij, me nek moški spremlja proti izhodu. Pogovarjava se in ker sem še vedno neodločen, mi pove, da mora vsak v nekaj verjet (še vedno se mi po glavi mota kabala...). Sprašuje me, česa me je sram; našteva najbolj temne strani mojih strasti, strahov,... Kmalu se zlomim in zajočem, on pa mi pove, da je to moja pravica in izbira. :) ...
Spet bi se moglo končat, a spet zamudim. Znajdem se v sobi brez izhoda, za mano je spet četa vojakov. Potuhnem se za kup škatel v temnem kotu in čakam, kaj se bo zgodilo. Nekdo vstopi in se sklanja nad zaboji malo pred mojim skrivališčem. Za njim se pojavi še nekdo, ki ga lopne po glavi in ubije. Zagrabi me panika, da bodo še to naprtili meni...
Prostor se naenkrat odpre, nekdo zamenja truplo in mu da gor nekakšno masko. Ko izgine, se kmalu pojavijo na ulici specialci, ki tečejo proti truplu.
Odkrijejo me in obrambno stopim korak nazaj. Takrat prvi specialec in nato vsi za njim sname(jo) masko, pod katero (katerimi) je isti obraz. Z nasmehom mi pove, da se samo igra(jo)...
Potem se vse skupaj konča kot film. Pridem na nek trg, ženska in dekle stojita pod nekakšnim napuščem in izvajata gibe, ki me spominjajo na tai chi (kabala?). Ženska v rokah drži kuverto, ki mi jo kar med "meditacijo" preda. Odprem jo, v njej so fotografije ljudi in dogodkov, ki so se ravno dogajali. Ganjen sem do solz, ko jih ogledujem. Kmalu se mi pridruži še nekaj novih prijateljev in po ogledu fotografij se poslovimo.
Zgodba se konča z odjavno špico, kot film. Med predvajanjem jo večkrat pavziram, da bi si zapomnil kakega "igralca" ali kak komad, ampak mi itak vse uide... :-\
Po bujenju fenomenalni občutki; radost, na nek način občutim polnost, povezanost,... :roll:
Zapišem, kar mi ostane v glavi, ob 3:46 nazaj spat...
-
[Nedelja, 14.12.2008]
Motor
7:09
Nekakšen kamp v naravi. Z nami (skupina mladih) je starejši moški, ki ga poznam od nekod; debata o "starih časih"? ...
... Doma. Mati je nerazpoložena, nekaj se pogovarjava. Začutim bolečino v ustih, zato odidem v kopalnico. Ko se pogledam v ogledalo, ugotovim, da se mi maje zob. V dlan zajamem vodo in jo ponesem v usta. Ko nekaj časa žvrkljam, bolečina mine. Izpljunem vodo, ki je čisto krvava, zraven izpljunem tudi nekaj zob. Spet se pogledam v ogledalo in opazim, da se mi maje še nekaj zob. Nekaj časa se ukvarjam s tem in sčasoma izpljunem (mi izpadejo) vse zobe. Ko se vrnem v dnevno (?), sem popolnoma brez zob. ???
Ob 7:22 pogoltnem kombinacijo 1x LD in 1x L-Theanine (200 mg), nato nazaj spat...
Po nekaj obratih po postelji me premakne v sanje...
9:03
Sem v dolgem hodniku. Ko nekaj časa hodim sem in tja, ugotovim, da gre za kletni prostor neke šole. Nadaljujem po hodniku do zasteklene sobe, v kateri je dežurni – Tuk. Razveselim se ga, ker ga že dolgo nisem videl in zaklepetava se. Pove, da ima še neka predavanja in me povabi, da se mu pridružim. Greva skozi sobo, polno nekih predmetov (očitno lost'n'found) in takrat opazim svojo potovalko. Tuka vprašam, če je bil slučajno zraven tudi fotoaparat in pove mi, da itak ne...
Prideva v dvorano (razred), kjer se počasi nabirajo ljudje. Ko sedem in se zaklepetam z nekim dekletom, se mi kmalu zazdi, da sem postal "predmet poželenja". ;D Vsa dekleta dajejo vtis, da so nekako navdušena nad mano; njihovi fantje malo manj... :mrgreen:
Čez čas s Tukom odideva. Hodiva po nekakšnem nadhodu (izgleda kot tisti med fakultetami in Dunajsko) in kmalu prideva na dvorišče nekakšne velike zgradbe, ki stoji na hribu. Spodaj je očitno morje. Po zvočniku zadoni hreščeč glas, ki pokliče Tuka; nekaj je narobe. Opraviči se in odide, jaz pa se odpravim proti obali. Prebijam se mimo množice ljudi, ki samo stojijo tam in gledajo nekam navzdol. Tudi sam poskušam videt, kaj se dogaja, a ne opazim nič konkretnega. Poslušam, kaj govorijo in na uho mi pride, da naj bi neka deklica skočila (padla?) na beton spodaj in se hudo poškodovala.
Prebijem se do betonskega obrežja in odidem levo. Nekaj časa hodim, nakar naletim na znanca (?), ki sedi na leseni klopi. Pozdravim ga in prisedem; zaklepetava se. Malo kasnej se do naju pripelje nenavaden motor. Vozi sam od sebe, izgleda "inteligenten". ;D Zanimiv mi je zaradi nenavadne oblike in čudnega "obnašanja" in izkaže se, da je prišel po mene. Sprednji del nasloni na klop in rahlo rine proti meni. Iztegnem roko in ga potrepljam (kot bi trepljal psa, ki se je prišel pocrkljat). Poskušam ga ignorirat, a še naprej vztrajno rine vame. Potegne mi, da so to sanje. Zlezem na motor in se odločim, da mu bom pustil, naj mi pokaže, kar mi ima za pokazat. Motor zahrumi in sunkovito spelje (naprej v levo). Pelje me do mesta, kjer spet zavije levo. Cesta postaja vse bolj zdelana, motor pa lepo vozi med luknjami in po ozkih deskah. Enkrat vmes ga zanese; zadnji hip odskočim, preden motor pade in oddrsi nekaj metrov po cestišču. Pobere se in se pripelje nazaj do mene, tokrat rumen (prej je bil temno moder). Spet zlezem nanj in odpeljeva se naprej.
Mesto se naenkrat začne packat in ko se mi slika spet izostri, opazim, da stojim pred domačo hišo. Ko gledam naokrog, je vse malo megleno, a se mi slika počasi normalizira. Oziram se naokrog in ugotavljam, da je vse natanko tako, kot v RL, čeprav vem, da še vedno sanjam. Motor se zapelje na travnik ob drvarnici in se ugasne, mene pa pri ogledovanju okolice zmoti glas, ki prihaja iz okna. Pogledam gor in vidim babico! :D Stečem proti vhodu in po poti v zahvalo pomaham motorju; ta mi pomežikne z lučmi in se spet ugasne, ko odidem noter.
Pridem v dnevno in objamem babico, potem pa opazim, da je tudi dedek tu. Vesel sem, da ju spet vidim. Dobro izgledata in vprašam ju, kako sta. Odgovorita, da sta v redu in med tem, ko razmišljam, kako naj ju vprašam, če vesta, da sta mrtva, me zmoti bratranec...
... Sorodniki v kabinetu; nekaj v zvezi z mladimi muckami...
... Čez čas se odpravim. Sedem na motor in se odpeljem. Znajdem se v hribih, namenjen sem k Lauretu. Med vožnjo pokličem še Borovnika in mu povem, da sem na poti k Marjanu in da se bom oglasil še pri njemu, ko pridem čez Kozjak.
Pripeljem se na vrh hriba, kjer parkiram (motor ali avto?!?), nato se odpravim noter. Pozdravim jih, družina se ravno pripravlja za kosilo. V sosednji sobi (nasproti kuhinje) sestra sloni nad maketo nečesa in joče; Marjan mi odkima z glavo, češ naj ne drezam. Sedem za kuhinjsko mizo in med tem, ko gledam mamo pripravljat kosilo, opazim, da na pultu pristane papagaj. Mama pojasni, da je najbrž lačen. Gledam ga, kako pobere nekakšno korenino (peteršilj?) in z njo v kljunu prileti na mizo. Izpusti jo pred mano in me gleda. Zahvalim se mu in ga potrepljam po glavi, nato vzamem korenino in jo pretrgam na pol. Del vtaknem v usta, drugi kos pa ponudim njemu. Začne jo glodat in kmalu se začne davit. Koreninica se mu zatakne v kljunu, zato jo izvlečem, da ne bi bilo kaj narobe...
Potem se prebudim...
-
hej!
izgleda sva bila skupaj v drugi pozornosti..
tale motor-avto, ki ga omenjaš sem sama doživela tako, da
sem svoje telo upravljala kot vozilo!!spomnim se vožnje, kjer sem čutila, da je nekdo z mano..moški, precej navdušen nad vožnjo : )
da sem sama vozilo, sem se zavedla, ko sem pripeljala v mesto (to bi lahko združila s tvojim opisom da je vozilo izgubilo kontrolo) namreč pogledala sem navzdol in videla da imam pokrčena kolena (!!!) in sedim v breztežnosti in upravljam svoje telo kot vozilo...-fascinacija da vmes zaznam svoje fizično telo me vedno malo zanese-v tem primeru, "a tega sem sposobna"...!!opsala..nato sem se spet hitro znašla in speljala, čez nekaj časa pa parkirala z elegantnim obratom na levo (obrat za 180 stopinj) pri tem mislim da je vredno omenit, da sem zaznavala tako fizično-kot subtilno-kot notranje..
nato se je scena spremenila.. prostor kjer sem parkirala sem uspela ujeti le delno..klanček navzdol, šla sem okoli nečesa in lepo prakirala.
glede na to, da sem si pred spanjem postavila namero, da skočim v drugo pozornost, sem seveda tja prišla..hehehehe**pa še skupaj sva bila!!
aja-mene so zadeve kot so zobje in zadeve povezane z njimi, vedno pripeljali do momenta ko se ozavestim, ravno nekaj mesecev nazaj pa sem s tem dobila vpogled kako v drugo pozornost..ko sem šla do ogledala in se zavedla vseh treh nivojev zavedanja..videla sem potek "kako" do druge pozornosti in se tam tudi znašla.
takrat je bilo še malo majavo-tokrat pa izgleda kar "dovršeno".
:D
aja, še nekaj povezav..papagaja sem imela 14 let-zelena skobčevka!
-
Oj, Lina!
Ja, izgleda, da sva res dogajala skupaj! ;D
Moški, precej navdušen nad vožnjo - drži! Prav fino se mi je zdelo, da me "motor" sam od sebe tako lepo pelje... :roll:
Eleganten obrat na levo - motor se je pobral in dejansko obrnil za 180 stopinj v levo, ko je prišel nazaj po mene. Edino, kar me je malo "zmotilo", je to, da je bil najprej temno moder (skoraj vijoličen), potem pa rumen.
Sprememba scene, klanček navzdol, okoli nečesa in parkirat - točno tako! "Razjahal" sem (te :mrgreen: ) na vrhu klanca, kjer sem potem obstal in opazoval okolico, med tem pa je motor odpeljal naprej (med hišo na levi in drvarnico na desni) ter parkiral ob drvarnici, obrnjen proti hiši.
Mislim, da lahko tole okronava kot uspešne skupinske sanje! :thumbsup:
Lahko poveš kaj več glede vstopa v drugo pozornost?
-
hihihihi : ) super ane!!
glede vstopa v drugo pozornost pa nekako takole..ponavadi sem izgledala vstopala spontano in kot sem ugotovila se mi je to dogajalo že precej intenzivno v otroštvu-kar sem ugotovila približno dva meseca nazaj, ko sem prvič zavestno šla skozi korake v drugo pozornost.
In sem vsa ta leta vstopala v drugo pozornost, seveda pa tega z nikomer ustrezno "skomunicirala", da bi ugotovila da imam že "prirojene" sposobnosti..In si marsikatere izkušnje poskušala interpretirat na način, ki se mi je zdel "najbližje" temu kar se mi dogaja.
Če opišem zavestno vstopanje v drugo pozornost bo kar držal tisti način, ki ga je eno leto nazaj Vision vodil pri tvojih sprehodih. Verjetno je tudi pri meni on odigral to vlogo, saj se opis precej ujema z mojim. Krasen vodnik, ni kaj : )
Izgledalo pa je nekako takole. Zaspim in se v sanjah zavem, da spim, ko začutim da stiskam skupaj zobe. Odločim se, da imam dovolj tega in da bom prenehala s tem zadrževanjem napetosti. Zato si postavim namero, da bi šla v kopalnico in si pričela ščetkati zobe, da se osredotočim nanje in morda preko tega v sanjah najdem način, da neham s tovrstnim "početjem"..preprosto imam tega dovolj!
In seveda ne mine trenutek, ko že hodim v kopalnico, vzamem ščetko in si pričnem umivat zobe ter se gledat v ogledalu. Nekaj klikne v meni in se zavem-hopala, čakaj, jaz sem zdaj v postelji in ravnokar sem še v kopalnici. Relity check?? v katerem telesu sploh sem? Pogledam v svoje roke in preštejem 5 prstov..hmm..še enkrat gledam sebe v ogledalu in vidim da si ščetkam zobe in si mrmram eno pesem. Ugotovim, da mi je zanimivo, da nimam kontrole nad tisto Polono, ki se ščetka in da poleg tega ne vem-ali sem jaz zdaj tista ki spi, ali čisto ena tretja??Še enkrat pogledam v roko in vidim da se prične spreminjat, postaja zelena in odebeljena..v tistem trenutku mi klikne, da se fokusiram na nekaj drugega, saj okolica ni več stabilna. Obrnem se proti oknu in en del mene nakaže z roko jasno smer "pojdi skozi"..ne, nekaj me zadržuje in tega ne napravim-poleg tega se še majceno ustrašim, da bi morda padla dol-oziroma bolj v smislu "kam pa naj bi potem šla?" "nimam jasne namere-to ni dobro"..
Nato se še enkrat ustavim ob svoji roki (ki se že sunkovito hitro spreminja v zeleno-belo in izgublja telesno obliko), obenem pa zaznavam še Polono ki si umiva zobe in še, da spim v postelji in stiskam zobe..
Situacija postane "too much" in subtilno telo se mi zamaje-padem na lavabo v kopalnici..naenkrat se zavem, da to v realnem ni možno, da sem v preteklosti, saj že nekaj let nimamo lavaboja v kopalnici. V tem ko en del mene to zaznava, vidim celotno stvar naenkrat še iz popolnome druge perspektive-opazujem sebe "pomanjšano" sedeti na lavaboju v kopalnici-v tistem telesu imam zaprte oči ter sem mirna, poleg tega pa je moje telo gosto belo in nima "tipične" fizične oblike-za trenutek sem fascinirana nad nežnostjo sebe, nad telesom za katerega sem ves čas vedela da je moje (tako drobno in belo ter mir-spokojnost ki jo imam)..takoj zatem pa se zavem nenavadnost prizora, saj gledam sebe "iz sebe"-v drugem telesu, vidim pa se kot majhno in v drugi obliki.
Nato pričnem "paničarit" in na subtilnem nivoju klicat Visiona, naj mi pomaga "ven"..
Svoj glas slišim oddaljen in pravzaprav slišim, kot da ga kličem tam iz neke daljave, ne iz te osebe v kateri sem..Nato se prostor skrči in počasi začnem zaznavat sebe v postelji in nato glasen pok v moji glavi. Nisem še čisto "nazaj" in ujamem še nekaj nezavednih vsebin ter dogodkov iz otroštva-kot bi ulovila sanje, nato se postopoma prebudim in iščem znake, da sem v realnosti. Vstanem, grem takoj v kuhinjo in pričenem pisat dogodke.
Zraven pokadim tudi cigareto : ) hehehehe
Noro!
Prijateljica mi pravi, da počnem res hecne stvari v drugi pozornosti..Zanimivo je to, da jaz tam preprosto delujem in mi je to izgleda povsem domače-zadnje čase pa ugotavljam da k temu izredno pripomorejo nenavadne namere, ki si jih zadam tekom dneva..Namreč s svojim telesom počnem marsikaj-od razgibavanj, do skokov, obešanja, vrtenja itd. Verjetno pa je nekaj na tem, da vaje ponavljam toliko časa, da sem jih sposobna napravit tako da imam zaprte oči in lovim svoje ravnotežje brez neposredne vizualne zaznave..Npr.: skočim iz ene stopnice na drugo, z zaprtimi očmi in pri tem ohranim stabilnost. Verjamem, da lahko zaupa svojim čutom, da zaznajo oddaljenost ene stopnice od druge.
Toliko zaenkrat **
Lep pozdrav!
-
Če prav razumem, si bolj ozaveščeno začela vstopat v drugo pozornost pred dvema mesecema in na način, ki si ga opisala?
Kako si pa tokrat vstopila?
-
*tole bo moj prvi prihod
Prebijam se mimo množice ljudi, ki samo stojijo tam in gledajo nekam navzdol. Tudi sam poskušam videt, kaj se dogaja, a ne opazim nič konkretnega. Poslušam, kaj govorijo in na uho mi pride, da naj bi neka deklica skočila (padla?) na beton spodaj in se hudo poškodovala.
Prebijem se do betonskega obrežja in odidem levo.
*tole bo moj drugi prihod
Malo kasnej se do naju pripelje nenavaden motor. Vozi sam od sebe, izgleda "inteligenten". Grin Zanimiv mi je zaradi nenavadne oblike in čudnega "obnašanja" in izkaže se, da je prišel po mene. Sprednji del nasloni na klop in rahlo rine proti meni. Iztegnem roko in ga potrepljam (kot bi trepljal psa, ki se je prišel pocrkljat). Poskušam ga ignorirat, a še naprej vztrajno rine vame.
drugi prihod je seveda že del moje druge pozornosti, v katero sem te "rinila" : )hihihihi
hmm..izgleda da si ujel moj način- namreč prekleto rada "žrtvujem svoje fizično telo"..no, dejansko si me tako pač zaznal ti, tako sem "prepoznavna"..je pa tukaj tudi tvoja "rahločutnost".
no, tisto ni vžgalo, ker so to najine "stare zgodbe" in se zgleda podpirava v tem da gredo stvari "naprej"*
pri prevoznih sredstvih izgleda "vedno vžge" (pri meni so to živali),recimo pes-na kaj te simbolizira??prijateljstvo..?
*sem pa včeraj imela sprehod s psičkom, ki izredno živo komunicira in se izgleda veliko "naučila" *
hihihihihi
lep pozdrav
-
Aha, razumem! ;D
Ja, "žrtve" mi nekako ne potegnejo - tega je enostavno preveč, da bi se vsakič ustavil, zgolj firbcati mi pa tudi ni (več?) zanimivo... Če bi vedel, da si ti, bi mogoče vseeno... :twisted: :mrgreen:
Pes mi simbolizira predvsem prijateljstvo in zvestobo; druge asociacije bi bile že "izsiljene" (mislim - iz prve mi ne pade nič drugega na pamet, bi moral razmišljat...).
-
[Sreda, 14.01.2009]
Sirene
Zbudil ob 1:41. Približno 10 minut kasnej vzamem kombinacijo 2x LD + 1x L-teanin (500 mg), nato nazaj spat... Nekaj časa se premetavam po postelji in premišljujem, kako dolgo bo tokrat trajalo, preden bom zaspal. Razmišljam, kaj bom počel, če bom luciden in spomnim se na vodnika(/-e)... Naenkrat mi fokus premakne drugam...
5:00
Znajdem se v preletu nepoznane pokrajine. Ni dvoma – sanjam! :mrgreen: Nekaj časa letam naokrog in naenkrat se znajdem v babičini sobi. Z mano sta dve dekleti, oblečeni v cunjice, ki več odkrivajo, kot zakrivajo. Dobim idejo, da bi izkoristil situacijo... :twisted: Kljub temu, da me prav očitno zapeljujeta, se stvari nikakor ne obračajo v pravi smeri. :P Premišljujem, če morda vendarle ni res, kar je enkrat rekel Alan glede seksa v lucidnih sanjah...
Čez čas se nam pridruži še starejša ženska in pogovor nanese na neke rastline. Starka iz žepa potegne prozoren paketek, v katerem so rjavo-sivi koščki, ki izgledajo kot kombinacija nekakšnih gobic in koreninic. Ena od deklet odide, mati pa enega navije in prižge nenavadno kadilo. Med tem mi pripoveduje, kaj to je in kakšni so učinki (škoda, da si detajlov nisem zapomnil...).
... Kasnej se nam spet pridruži še ta druga ta mlada in starka me začne odslavljat. Vprašam jo, kdo sploh so one in pove mi, da so sirene. ??? :-\ Povabi me, naj jih še obiščem, med tem pa me pospremi do vrat. Ko stopim iz hiše, me odnese v navadne sanje...
...
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 5:21 nazaj spat...
Sledijo še ene precej nenavadne nelucidne sanje...
-
hej!
hecno, že včeraj sem ti želela odgovorit, da nadaljuj tale stavek...
Znajdem se v preletu nepoznane pokrajine. Ni dvoma – sanjam! Grin
me je res zanimalo, če lahko opišeš pokrajino, ki si jo preletel..
no, izgleda sva bila spet skupaj : )
v ponedeljek sem "naletela" na prispevek na forumu lucidne sanje-nič drugega kot tisti, kjer xfeverx sprašuje o povezavi seksualnih doživetij z lucidnimi sanjami-torej ali je lahko en tak impulz (orgazem) pripomoček za doseganje lucidnosti..
in sem morala poizkusit pri popoldanskem počitku-radovednost!! :D
kaj pa tiste precej nenavadne nelucidne sanje?
-
no, saj veš-sem ti že večkrat omenila, da če postaviš namero, te popeljem do tvoje babice : )
mi je pa zanimivo kako se stvari prepletejo še z drugimi vsebinami!! :twisted:
-
me je res zanimalo, če lahko opišeš pokrajino, ki si jo preletel..
no, izgleda sva bila spet skupaj : )
Bojim se, da mi je od same pokrajine ostalo bolj malo - ogromen travnik, gozd nekje v daljavi, mislim, da cesta, ki vodi preko? :-\ Premalo pozornosti sem posvečal pokrajini, me je let preveč "fasciniral". :mrgreen:
Česa se pa ti spomniš?
v ponedeljek sem "naletela" na prispevek na forumu lucidne sanje-nič drugega kot tisti, kjer xfeverx sprašuje o povezavi seksualnih doživetij z lucidnimi sanjami-torej ali je lahko en tak impulz (orgazem) pripomoček za doseganje lucidnosti..
in sem morala poizkusit pri popoldanskem počitku-radovednost!! :D
In, je orgazem služil kot... triger? :mrgreen: V mislih sem imel sicer nekaj drugega - to, da seks v lucidnih sanjah ni možen. Če dobro premislim, mi tole ni čisto jasno... :-\
kaj pa tiste precej nenavadne nelucidne sanje?
Mamin novi "prijatelj" (nenavaden možakar...), s katerim smo se dobili na (železniški ali avtobusni) postaji, nekakšno "družinsko" srečanje, dekleta (sorodnice?) v seksi oblačilih (kot nekakšna predstava kurtizan?)...
-
mi je pa zanimivo kako se stvari prepletejo še z drugimi vsebinami!! :twisted:
Kaj imaš v mislih?
-
od tegale preleta pokrajine se spomnim opazovanja ptiča-torej enega od tvojih subtilnih teles.. sama sem bila ravno tako v "leteči" obliki...kaj ni lepo, da se skupaj podava v let !;D
sem te malo spodbodla, če lahko opišeš pokrajino "pod sabo"...hihihihi
(kot ptič si fascinantno lepe modre barve in izvajaš nenavadne lupinge v zraku, tako da se seveda ne čudim, ko praviš, da te je let popolnoma prevzel-v tistem trenutku sem pomislila celo na spiralo, ki je bila verjetno tudi zraven-takšne stvari izvaja ona, tako da morda ti je kaj pokazala-ali v teh sanjah ali v katerih prej)...
hmmm..glede "seksa" v lucidnih sanjah imam par izkušenj, da je možen in precej intenziven-seveda ni tak kot v realnosti-fizični pojavnosti in tega tudi ni pričakovati (morda ti bo bolj jasna slika, če zaupam, da lahko skočiš v živalsko obliko ali celo obliko nekaterih drugih nečloveških bitij, recimo vilinskih)!!!hihihihi :P
na podlagi prispevka na forumu lucidnih sanj sicer nisem izluščila nič posebnega, razen tega, da sem ostala nekje na sredini prehoda v lucidne sanje in nato bila kar precej nejevoljna, da sem sploh poskusila nekaj tako bizarnega..(izguba energije, nič več od tega). >:( poleg tega pa je ob mojih neuspelih poskusih izgleda nekaj uspelo moji mački, saj jo je med mojim počitkom naenkrat vrglo "ven" iz sanjanja in jo odneslo kake dva metra stran (kar izgleda tako, da jo iz precej živih sanj butne v realnost in jo iz postelje vrže v steno nasproti sobe)..hahahah : )pišek bogi mali...
vsebine kasneje od tistega obiska pri babici, sem zaznala kot nekaj kar te ovira od tega, da bi ostal v prostoru, kamor sem te pripeljala-več boš izluščil sam...
sem ti pa nazadnje pravila, da imam pri teh stvareh starejšo žensko prijateljico-vodnico--že od otroštva..tako da izgleda si jo spoznal : )če bi se sama podajala na pot do "prednikov" bi bila precej težka, ane?
se spomniš še kakih bolj detajlno vizualnih stvari v tem prostoru?
-
Ja, lupingov se spomnim... 8) Ni čudno, da mi je od pokrajine tako malo ostalo... :P :mrgreen:
hmmm..glede "seksa" v lucidnih sanjah imam par izkušenj, da je možen in precej intenziven-seveda ni tak kot v realnosti-fizični pojavnosti in tega tudi ni pričakovati (morda ti bo bolj jasna slika, če zaupam, da lahko skočiš v živalsko obliko ali celo obliko nekaterih drugih nečloveških bitij, recimo vilinskih)!!!hihihihi :P
Ja, zato sem pa rekel, da mi to ne gre čisto skupaj. :-\ Si bom prav čas vzel in pogledal, kako "daleč" sem prišel v lucidnih sanjah...
na podlagi prispevka na forumu lucidnih sanj sicer nisem izluščila nič posebnega, razen tega, da sem ostala nekje na sredini prehoda v lucidne sanje in nato bila kar precej nejevoljna, da sem sploh poskusila nekaj tako bizarnega..(izguba energije, nič več od tega). >:( poleg tega pa je ob mojih neuspelih poskusih izgleda nekaj uspelo moji mački, saj jo je med mojim počitkom naenkrat vrglo "ven" iz sanjanja in jo odneslo kake dva metra stran (kar izgleda tako, da jo iz precej živih sanj butne v realnost in jo iz postelje vrže v steno nasproti sobe)..hahahah : )pišek bogi mali...
Si ga kar predstavljam... :mrgreen:
vsebine kasneje od tistega obiska pri babici, sem zaznala kot nekaj kar te ovira od tega, da bi ostal v prostoru, kamor sem te pripeljala-več boš izluščil sam...
Zanimivo; obiska pri babici (izvzemši njeno hišo) se sploh ne spomnim... ???
sem ti pa nazadnje pravila, da imam pri teh stvareh starejšo žensko prijateljico-vodnico--že od otroštva..tako da izgleda si jo spoznal : )če bi se sama podajala na pot do "prednikov" bi bila precej težka, ane?
se spomniš še kakih bolj detajlno vizualnih stvari v tem prostoru?
Zakaj potem "sirena"? In kdo sta njeni mladi prijateljici? :-\
Stvari v katerem prostoru misliš? Pri teh ženskah ali v "lokalu" s sorodniki?
-
večino odgovorov boš našel sam : )
gre za žensko verigo, ki se plete v zgodbi s tvojo babico-jaz imam vez predvsem z njo, to sem ti že zaupala. Kakor sem jasno zaznala najino komunikacijo, ti želi še nekaj pokazati (odpira ti ena vrata zaznave-en prostor iz katerega nekaj črpaš-mislim da je v povezavi s sanjami)..jaz te do prostorov, ki ti jih ona pokaže le pripeljem in tako je bilo tudi nazadnje..kaj se je dogajalo kasneje si nisem zapomnila, saj za moje delovanje ni bilo potrebno in sem se umaknila iz teh vsebin (kot kaže pa je ostalo nekaj kar se je mislim da že enkrat odprlo ;)..delavnica!?..)
sporočila ki so zate-kot naprimer to da so "sirene", bodo verjetno razumljiva predvsem tebi..
glede na to, da pri tovrstnih sprehodih (do prednikov-že umrlih) imam ob sebi vodnico, kot sem ti nazadnje omenjala, je zelo možno, da si ujel nekaj kar si želel vedeti..poskusi se vrniti nazaj-konec koncev si "povabljen" in še kaj vprašaj-kaj praviš na to? :thumbsup:
morda bo kaj od tega zanimivo tudi meni, saj svoje vodnice ne srečam kar tako-moram pa tudi kar takoj omenit, da vsekakor ni "od muh" in ima svoje "šamanske trike"...(kar pa se je tudi že enkrat odprlo..) ;)
si pomislil, da bi skadil tistile "zvitek"!!!heheheh : )
torej moj del se je vezal predvsem na prekrasen let-takrat je bila moja lucidnost najmočnejša..
raziskuj naprej-jaz pa sem vedno v bližini : )**
juhu-noč bo kmalu tu!!
-
Zanimive vidike osvetljuješ... :) Hvala! :thumbsup:
Bomo videli, kaj prinese nova noč... ??? :mrgreen:
-
enako tudi ti osvetljuješ marsikaj : )
hvala**
-
Me veseli, da med vsemi mojimi silnimi vprašanji najdeš kak "odgovor", ki ti prav pride... :o :mrgreen:
-
pravzaprav marsikdaj "stakneš" paketek mojega nezavednega in mi podajaš ključe za
bolj jasen uvid v mojem delovanju..to je kar precejšen pogum-vsaj iz tvoje strani, saj izgleda
prideš nazaj brez nepotrebnih bremen : )
:thumbsup:
-
Verjetno gre za precej "nezavedno" delovanje... :-\
Kakor koli že - :thumbsup:
-
[Četrtek, 29.01.2009]
Kje se konča sfera zaznave?
Zbudil ob 4:01. Ob 4:15 vzamem 1xLD, 1x Dreamscape in 1x Alpha GPC, nato nazaj spat... Nekaj časa se obračam po postelji, razmišljat začnem, da bo to spet ena od ta dolgih... Naenkrat začutim rahlo tresavico in ko se obrnem na drugo stran, opazim, da mi vidno polje preliva prijetna modra barva, v kateri se izrisujejo razni svetleče obrobljeni vzorci. Kmalu me odnese...
6:30
Znajdem se v babičini hiši na Šolski. Vstopi babica; mlajša je in bolj vitka, ne uporablja bergel. Takoj mi je jasno, da sanjam. Pozdravim jo in jo vprašam, kako se ima. Med tem, ko mi pove, da se dobro počuti, se prav po otroško poči na rit; na obrazu ji igra širok nasmeh. Vesel sem, da jo spet vidim, še bolj pa, da sem zavesten v sanjah. Spet se odprejo vrata in v hišo vstopita fant in dekle (Nata??). Na njenem obrazu je porogljiv nasmeh, ko me vpraša, če vem, da govorim s fantomom. Povem ji, da vem; takoj dobim občutek, da je tu, da bi me zmotila. Na hitro se izgovorim in odidem v babičin kabinet; razmišljam, kaj sem že načrtoval. Ko mi v glavo šine ideja, da bi rad videl, kje se konča ta sfera zaznave, se spet pojavi na vratih in mi nekaj govori. Ne poslušam je; odprem okno in skočim na stopnišče. Zdi se mi, da sem jo presenetil; zaslišim jo, ko zakleje in se nagne skozi okno. Čutim, da me išče. Skrijem se za avtomobile na dvorišču in se potuhnem. Premišljujem, kam naj sploh grem. Med tem na smreki v moji bližini pristane vran in ko pomislim, naj mi pokaže pot, odleti proti SZ (mimo "nore Hilde" proti hribom). Vstanem, da bi stekel za njim, a obstojim, ko pogledam proti severu (proti sosedu); nebo postane spackano, izgleda, kot da se mavrične barve narobe prelivajo. Nekaj časa opazujem nenavadno anomalijo, nato pa za seboj spet zaslišim glas. Nata me sprašuje, kaj je narobe z nebom pastelnih barv in namesto odgovora se poberem...
Tečem skozi nepoznano mesto. Na koncu ulice avtobusna postaja, na njej leži možakar neprijetnega videza. Ko me opazi, vstane in se nameni proti meni. Pripomni, da imam zagotovo kaj zanimivega v nahrbtniku, nato se požene v tek. Obrnem se in stečem v smeri, iz katere sem prišel, nato zavijem v stransko ulico. Tečem do konca, nato zavijem v podhod (podzemna garaža?). Ko najdem izhod, je moj zasledovalec že daleč zadaj; počasi nadaljujem proti bližnji gostilni.
Hočem iti skozi, a opazim, da se pri izhodu skupina ljudi preriva; izgleda, da se bodo stepli. Ne mine minuta, ko res zapojejo pesti. Obrnem se in odidem v nasprotni smeri. V drugem prostoru naletim na tri fante (podobni so znancem iz osnovne šole), ki se nekaj igrajo. Izgleda kot knoblanje ali pa "razparči se..."; fantje se ob igri očitno zabavajo, saj se prerivajo in skačejo, kot otroci...
Znajdem se na ulici, kjer naletim na moškega in žensko. Zdi se, da vesta za moj namen in mojo zagato (glede meje sfere zaznave). Pomagata mi do nekod (?!? – spomnim se vožnje z avtomobilom, nekega orožja...?) in ko ju sprašujem, kdo sta, mi povesta, da se bomo še srečali...
Potem se zbudim...
-
Dejan! Se spomniš česa iz današnjih sanj...?
-
[Ponedeljek, 09.02.2009]
Severna meja
Zbudil ob 1:18. Ob 1:30 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina (~0,675 mg), nato nazaj spat. Preden zaspim, traja precej dolgo, potem...
3:49
Večer je. Pridem do sorodnikov; mislim, da na počitnice? Ko pridem tja, sem močno utrujen in rahlo zadet, tabletke za sanjanje prijemajo. Pozdravimo se, po krajšem klepetu grem spat. Ponoči me zbudijo glasovi, ki prihajajo iz hodnika. Pogledat grem, kaj se dogaja in skozi priprta vrata opazim skupino moških, ki se pritajeno pogovarjajo. Opazijo me in vstopijo v stanovanje. Odpravijo se proti otroškim sobam, kjer se najprej spravijo na mlajšega bratranca. Ves zmeden in zdaj še bolj zadet grem po stanovanju nenavadne oblike, iščem strica, da bi mu povedal, kaj se dogaja. Seveda spi in ko ga zbudim in mu povem, da so bila vrata odprta, me potolaži, da so tako dogovorjeni. Doda, da za manjšo kompenzacijo. Vstane in odide proti otroški sobi. Ko pride tja, moški ravno izruvajo bratrancu dva zoba. Stric reče, da je vse v redu in se obrne, med tem pa možje planejo proti meni. Ko se zlobno zarežijo, vidim, da imajo vsi škrbine...
Znajdem se v neki drugi zgradbi. Sem na hodniku, pred mano so strme, visoke stopnice. Stečem po stopnicah navzgor in znajdem se v ozkem hodniku. Čez čas pridem do nekakšne restavracije na vrhu zgradbe. Ljudje me začudeno gledajo, zato se na hitro poberem. Še nekaj časa tavam po zgradbi, preden najdem pot ven.
Stojim v naselju pod večjim hribom in brez kančka dvoma vem, da sanjam. Prešine me, da bi ugotovil, kje se konča sfera zaznave. Podam se navzgor in precej časa hodim, preden se hrib končno zravna; vrh je kljub temu še daleč. V daljavi opazim na pol golo deklico, ki razigrano skače po visoki travi. Na glas pokomentiram, da je škoda, da je tako daleč in takrat se oglasi dekle ob steni hiše v bližini, ki je do tedaj nisem niti opazil. Prikupna blondinka do ramen dolgih, rahlo kodrastih las je oblečena v izrazito kratke roza hlačke in roza majčko s kratkimi rokavi (le kako sem lahko to spregledal?!?). Vpraša, če sem hotel videt to, pri tem pa privzdigne hlačke, da se za trenutek pokaže njen metuljček. :twisted: Poredno se nasmeji in si popravi hlačke, nato se zaklepetava. Povem ji, da me zanima, kje sem in kaj je za gozdom naprej od naju. Nekako se uspeva sporazumet, da je gozd okrog in okrog (sveta sanj?) in da sva nekje tik pod severno mejo (čisto rahlo proti zahodu). Ko debatirava naprej, deklica ponudi, da gre z mano. Odideva navzgor po hribu; najprej nadaljujeva proti severu, nato zavijeva proti vzhodu. Čez čas prideva do osamljene koče. Preden dekle vstopi, mi pomaha, naj grem z njo. Na hodniku naju prestreže prijetna starejša ženska, očitno njena mama. Pozdravi hčerko, nato odfrfota po opravkih. Dekle mi pokaže proti vratom na levi, nato odide proti manjšemu prostoru na koncu hodnika. Kmalu ugotovim, da gre na stranišče, zato odidem v prostor, kamor me je napotila. Znajdem se v kuhinji, kjer naletim na njenega očeta. Ta me precej direktno ogovori; pripomni, da ne ve, niti ga ne zanima, kakšne načrte imam z njegovo hčerko, nato pa na mizo pred mano odloži dva ključa nenavadnega videza. Pove, da nama bodo prišli prav in preden se mu uspem zahvalit, na hodniku zaslišim njen glas. Pridruži se nama in se na hitro poslovi od očeta, nato odideva naprej.
Nadaljujeva proti vzhodu. Preden se teren naslednjič zravna, prideva do ograde, v kateri je polno živali. Naenkrat se proti nama vsuje cel stampedo in kar nekaj časa mine, preden lahko spet nadaljujeva pot.
Med potjo naju ujame ploha in deklica se začne pritoževat, da ne mara dežja in da bi bilo lepo, če bi bilo spet sonce. Ker vem, kje sem, poskusim spremenit vreme, a mi uspe doseči le, da naju zalije še močnejša ploha, ki se že naslednji hip neha. :P ;D Premočena do kosti greva naprej...
Med potjo me zazebe in razmišljat začnem, da bi bilo fino zamenjat oblačila, ker sva popolnoma premočena. Naenkrat opazim, da so oblačila spet suha. ??? :-\ Razmišljam, če bi se zdaj lahko zbudil in naenkrat me začne odnašat...
... Spet pri sorodnikih. Bratranec se sunkovito prebudi; zavpije. Družina se zbere v njegovi sobi, potem pove, kaj je sanjal. Reče, da bo stric umrl. ??? Teta ga tolaži, nekdo pripomni, da jaz zagotovo vem, kaj to pomeni (kot jezik sanjskih simbolov). Premišljujem o spremembi odnosov med njima in naenkrat me spet premakne...
Z dekletom (Niko??) prideva do gostilne višje v hribih. Tu naletiva na nekaj njenih prijateljev; o robu sfere še vedno ni sledu. Nekaj časa klepetamo, zanima me, kje smo. Nekdo omeni, da smo pod Golico? Čez čas se posloviva. Rečem jim, da so za hribovce kar v redu družba in v šali se razidemo.
Tečeva nekam navzdol; izgubim jo izpred oči. Naenkrat me blazno pritisne na potrebo, malo me zaskrbi, da mi ne bi zunaj ušlo... Stopim do roba neke hiše tik ob stopnicah in ko enkrat začnem, ne neha in ne neha...
Potem se zbudim; še vedno je vse suho... :mrgreen: Skočim na stranišče, zapišem sanje, ob 4:25 nazaj spat...
Sledijo še ene nelucidne sanje
-
[Četrtek, 12.02.2009]
Riba na suhem
Zbudil ob 3:01. Ob 3:15 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat. Nikakor zaspat... :P Premetavam se in se obračam okrog, ob 4:14 vzamem še 1x L-teanin in še enkrat poskusim zaspat. Nič od tega; suh zrak, prevroče, premrzlo, prenizko, previsoko,... :P Ob 4:35 sedem in navijem cigareto. Odprem okno, pokadim; ob 4:45 poskusim še enkrat. Tokrat se hitro začne pulziranje. Poslušam ga in spremljam njegovo pospeševanje, čakam, da me izstreli v sanje. Potem draga začne nekaj telovadit in ko se obrnem, me vrže ven. Malo zatem mi končno uspe zaspat...
6:30
Znajdem se v nekakšni votlini in takoj mi potegne, da sanjam. Ko se razgledujem naokrog, v temnem kotu opazim premikanje. Pridem bližje in kmalu ugotovim, da gre za nekakšnega morskega psa. Premišljujem, ali je ta pravi in za test usmerim vanj mezinček desne roke. Nenavadna žival zažari v odtenkih modro-zelene svetlobe in med tem, ko poskušam povezat, kaj se dogaja, me nekam premakne (tranzit?!?).
Znajdem se na bolj odprtem prostoru, čeprav je še vedno prisoten občutek globine (mogoče kanjon?). Izgleda, da gre za nekakšno vasico ob precej strmem hribu. 5 ali 6 prebivalcev, občutek imam, da niso ta pravi. Začnem jih testirat z mezinčkom in najstarejši (verjetno njihov vodja?) se mi začne smejat. Poskušam mu pojasnit, kaj počnem, pa mi odgovori, da mi to tu ne bo koristilo. ??? Kljub vsemu vsake toliko koga naciljam, ker se mi zdi, da mi to pomaga ohranjat pozornost. Pogovarjamo se o nekakšnih rastlinah in možakar me pelje v svoj rastlinjak. Kaže mi neke kaktuse (zdijo se mi znani...), potem pa nekakšno nenavadno rastlino. Ko mi jo da v roke, takoj ugotovim, da gre za neko vrsto mesojedke. Pove mi, da ta rastlina pri nas ne obstaja (ni klasificirana?) in ko ga vprašam, če mi da seme, pripomni, da nima smisla, ker je ne morem prinesti ven... Potem me začne odnašat... Trudim se, da bi ostal noter, a mi zmanjka energije...
Znajdem se pri starih starših. Na obisku je tudi stric s fantoma; debatiramo. Pride bivši sodelavec, ki prinese celo zalogo rastlinc. ;D Med tem, ko razkazuje, kaj ponuja, uleti policaj; nastane prava racija. Dva paketka različnih vrst skrijem pod sedež, nato odidem na stranišče.
Opravim svoje; zamašim školjko. :P Ko pridem nazaj, policaja ni več, prav tako pa ne tudi naših rastlin, denarja in ključev od avta. :'( Bratranec se ponudi, da me bo zapeljal na postajo. Preden greva, izpod sedeža potegnem vrečke z rastlinami, ki si jih razdelimo, potem odidemo iz hiše. Stojimo na parkirišču in klepetamo. Pozornost mi pritegne precej velik pes, ki skače po sosedovi parceli. Naenkrat plane proti babičini hiši in dedek zavpije, naj hitro zapremo vrata. Preden priteče do ograje, se pes zruši po tleh in obleži...
Na policijski postaji. Pregovarjamo se, da gre za nesporazum. Po nekonstruktivni debati mi policaj vrne ključe od avta in ko se hočem dpravit, opazim, da iz njih visi obesek z Nissanovim logotipom.Vrnem se noter, zamenjam ključe,... Preden odidem, opazim, da bi moral v ponedeljek, 16., ob 8:30 iti na pogovor glede drog v Slovenj Gradec. Pregovarjam ga, naj mi da mir, ker imam v ponedeljek službo v Ljubljani...
Potem budilka...
-
[Sobota, 14.02.2009]
Sobranat
Zbudil ob 1:03. Ob 1:19 vzamem 2x LD in 1x Alpha GPC (600 mg), nato nazaj spat...
3:37
Grem proti stranišču. Ko zaprem vrata in hočem prižgat luč, se ta ne prižge. Razmišljam, kaj se dogaja, med tem pa besno pritiskam po stikalu. Kmalu mi potegne, da sanjam. Spet me tišči; ne vem, kaj se zakvačka, da opravim v hlače (?!?)... :P
... Z nekom se pogovarjava, ko naenkrat pove, da se zunaj nekaj dogaja. Pogledam proti oknu in opazim, da zavesa plapola, kot zmešana. Stečem do okna, da bi ga zaprl, a ugotovim, da je vse zaprto. Od kod torej tak prepih?!? Odidem do kotlovnice in ko pokljukam, se vrata odprejo; očitno ni bilo zaklenjeno. Preden mi jih uspe zapret, se vanje nasloni močan sunek vetra, ki jih odrine s tako močjo, da me kar dvigne od tal. Čez nekaj trenutkov se pomiri in zatišje izkoristim, da na hitro zaprem vrata. Zaklenem jih in jih zapahnem z dvema dodatnima zatičema (zgoraj in spodaj), nato se vrnem v sobo. Ko pogledam skozi okno, opazim, da se nebo nad hišo razpara; sproži se nekakšna strela, ki zadene skupino dreves v bližini hiše. Ta se ne vžgejo, ampak izgleda, kot bi se skozi njih in po območju okoli njih še nekaj časa prelivala nekakšna energija (elektrika?).
Ne spomnim se, zakaj še enkrat odidem ven. Močan veter me skoraj dviguje iz tal, zato se le stežka premikam. Pogledam proti sosednji hiši (nekaj metrov višje in v hribu). Na balkonu opazim starejši par; vsak na svoji lestvi nekaj snemata iz stene? Razmišljam, da se to ne bo dobro končalo in še preden zaključim misel, sunek vetra zamaje njegovo (višjo) lojtro in ga zbije iz nje. Pade dol in tik preden podere še njo, se obrnem vstran...
Preden se vrnem v hišo, me ustavi skupina nenavadnih ljudi. Izkaže se, da gre za vesoljce (?!?); zbirajo ljudi in nas vodijo nekam, kjer izbirajo najprimernejše za razplod (?!?)...
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 4:03 nazaj spat...
7:54
Ponoči z nekom hodim po mestu. Prideva do nekakšnega trga, obdanega z visokimi zgradbami; stavba pred nama izgleda kot nekakšna cerkev ali katedrala. Mislim, da nekoga čakava, ko mi sopotnik naenkrat pokaže proti stavbi in reče, da to ne bo v redu. Pogledam v smeri, kamor kaže in vidim, kako se iz stavbe izlijejo nekakšne senčne postave, ki se napotijo proti nama. Od nekod potegne nekakšno puško in proti njim izstreli nekaj strelov. Ko zadene eno od senc, se ta razleti na več kosov, ki se združijo z ostalimi napadalci. Ti zrastejo in grejo naprej proti nama. Spet ustreli in zadene naslednjega. Tudi ta se razleti; od njega ostanejo trije deli, ki izgledajo kot sprednji in zadnji oklep ter maska za obraz. Preostali trije vzamejo vsak en del in se združijo z njim. Eden pripomni, da se lahko gremo to igro do onemoglosti in se zlobno zareži. Sopotnik mi pomigne in poženeva se proti hodniku, ki vodi v stransko ulico. Za seboj zapreva težka železna vrata in zbeživa po ozki ulici. Ko ta zavije, se obrnem nazaj, da bi videl, če sva se otresla zasledovalcev. Opazim, da jih ograja ni ustavila; ko so lezli skozi rešetke, so se razstavili in nazaj zlili v ogromno bitje. Preden zbežim, vidim, da se sopotnik spremeni v nekakšno žival (podobno rakunu?) in zdirja v nasprotni smeri. Kar nekaj časa tečem po ozkih hodnikih, zdi se mi, da prihajam vedno višje. Naenkrat me prehiti tista žival; za trenutek se ustavi in ko za nama zaslišiva glasove, mi pomigne, naj mu sledim. Stečeva navzgor po stopnicah, za sabo zapirava vrata. Vem, da zasledovalca ne bodo ustavila, ga pa vsaj upočasnijo... Čez čas pritečeva na vrh hodnikov, na nekakšno teraso. Razgledujem se naokrog, kam lahko greva, ko zaslišim cviljenje. To se kmalu spremeni v govorico, ki jo bolj razumem, kot slišim; sopotnik mi pravi, naj ga že vendar pokličem, pri tem pa poskakuje na zadnjih tačkah in s sprednjo kaže proti opečnati steni pred nama. Iz žepa potegnem rdeč listek z nekakšnimi sličicami in besedilom. Trudim se ga prebrat, ker gre za navodilo za priklic; na pol mi uspe prebrat besedo, ki zveni kot "sobranat"...
Potem se zbudim... Ob bujenju rahel glavobol, ki ga uspešno odpravim z dvema tabletkama piracetama (2x 800 mg).
-
[Nedelja, 15.02.2008]
Slab dan
Zbudil ob 4:52. Ob 5:07 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat...
8:29
Hrib, poraščen z gostim gozdom. V snegu narejene proge za smučanje, nekakšno tekmovanje. Gledam ga ob robu proge. Nekaj se zgodi; zavrti se mi in padem na progo. Poskušam se pobrat, pri tem naredim odtis roke do komolca v snegu. Ravno takrat se pripelje eden od tekmovalcev, ki me neprijazno ozmerja zaradi odtisa na progi. Brez besed se opotekajoč se poberem iz gozda. Na robu ogromna terasa, ki se na severni strani konča z leseno ograjo. Po poti mi klikne, da sem itak v sanjah; razmišljam, da bi ograjo preletel, a se mi ne uspe dvignit iz tal. Pridem čisto do nje in poskušam iti skozi deske, a mi tudi to ne uspe; nimam nobene prave moči... :-\ Počasi odidem do luknje med deskami in skoznjo zlezem na drugo stran.
Znajdem se na ogromnem gradbišču. Na sredini skelet ogromnega objekta, okrog in okrog ostanki gradbenega materiala; nikjer žive duše. Previdno prečkam gradbišče in pridem na ulico. Hodim po velikem nepoznanem mestu. Na tleh v ozki ulici naletim na nekaj škatel, v njih ostanki pic. :-\ Ni mi jasno, kje sem in kaj se dogaja...
Kasnej v nekakšni bolnišnici. Nekoga iščem... ???
-
[Četrtek, 19.02.2009]
Motnje
23:07
Ležim na postelji; glavo imam naslonjeno na blazino, gledam v temo naravnost pred seboj. Ob mizi se nekdo igra; zdi se mi, da se skriva? Besedna igra; (on/-a): ''Hej...'' – (jaz): ''Kar imej...'' Nekaj časa se tako igrava, ko se naveličam, me odnese...
Potem se zbudim. Pogledam na uro – od kar sem zaspal, je minila šele dobra ura... :P Enega skadim, ob 23:20 nazaj spat...
4:46
Z nekom v trgovini z elektroniko. Med tem, ko nekaj čakava, na polici v bližini opazim elektronske tablice. Ogledujem si jih; razmišljam, da bi eno kupil (za mapiranje...). Nesem mu/ji pokazat en model, mislim, da je cena 45€?. Ko jo vidi, me nadere, da me bo enkrat nekam zaprl/-a z vsemi mojimi igračami iz Amerike vred...
... Pred domačo hišo? Nekaj v zvezi z izgradnjo temeljev. Nekdo nekaj izkopava, mama pometa zemljo okrog s peskom zasutih temeljev...
??? Konkretno... :P Zapišem sanje, ob 4:57 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat... Nekaj časa se premetavam; razmišljam o nalogi in o tem, da imam precej malo časa... Potem...
6:30
Stojim na robu gozda in kristalno jasno mi je, da sanjam. Gledam okrog in razmišljam, kaj počnem tu. Rad bi priklical nekoga, a mojo pozornost pritegne premikanje na drugi strani grape. Pogledam, kaj se dogaja in vidim ogromno kačo vijolično-zelene barve, ki počasi zdrsne po hribu na drugi strani in mi izgine izpred oči. Ves čas imam tesnoben občutek, počutim se ogroženo. ??? Na drugi strani poči vejica. Spet se obrnem in tokrat zagledam ogromnega vijolično-zelenega kuščarja. Potuhnem se za drevo in previdno pokukam, kaj se dogaja. Vidim, da dviguje glavo in ovohava zrak; zdi se mi, da me je zavohal. Skrijem se za drevo in ko razmišljam, da bi rabil malo zatišja, da bi ga lahko priklical, na tleh opazim GSM. Preden mi uspe dognat, kako se je znašel tu, slišim pokanje na drugi strani. Odločim se, da bom kuščarja pomanjšal. Zaprem oči, postavim namero. Pogledam in vidim, da je res bistveno manjši. 8) Oddahnem si že, ko nekaj metrov vstran od njega vidim še enega ogromnega. In za njim še enega... :P
Potem budilka. Zaklejem, kako je lahko že toliko ura. Vstanem, se oblečem. Potem se spomnim, da se nisem stuširal. Razmišljat začnem, ali se zjutraj sploh tuširam ali ne... Na hitro navlečem nase jakno in stečem iz stanovanja; zamujam v službo. Po poti (izgleda kot cesta iz Gorice na Šaleško?!?) ugotovim, da sem nekaj pozabil. Avto?!? Obrnem se proti domu in naenkrat se ulije. Krasno, res... :P Pridem domov in ko grem mimo ogledala, me nekaj zmoti. Ustavim se in ugotovim, da je z mojim levim očesom nekaj narobe. Previdno snamem nekakšen ovoj, ki se razliva preko zrkla in ko se spet pogledam v ogledalo, vidim, da sem snel celo obliko. Ostane le golo, spackano zrklo. :o V glavi se mi odvrti cel film obiska pri zdravniku; ona me prepričuje, da je oko neuporabno, jaz pa ji dopovedujem, da ni nič in da vidim čisto normalno...
Potem nekdo uleti v stanovanje. Izkaže se, da so ga oddali, kljub temu, da sva midva še noter. Poskušam ga nagnat zlepa, potem zgrda...
... Deklica (v sosednji sobi?) se igra s kartami; ko počepnem k njej, med kartami najdem miniaturne karte za tarot. Na hitro jih preletim, a mi sličice niso všeč...
... Spet v stanovanju; sestanek rase gospodarjev (politiki, gospodarstveniki; skratka smetana...). Nekdo načrtuje milijardne posle; poskušam se kregat z njimi, a se ne pustijo motit pri svojem spletkarjenju. Fizično napadem Erjavca in ko se nekdo začne norčevat (iz mene, njega,...?), Erjavcu ponudim sodelovanje...
Potem budilka...
-
[Sobota, 21.02.2009]
Naselje v gozdu
4:52
Hiša na Šolski. Z Janom prideva tja, debatirava o tem, da je treba pospravit nekatere stvari in umaknit slike. Takoj ob prihodu opazim, da so garažna vrata odprta. Stečeva noter in vidiva, da so bile slike pobrane iz okvirjev, ki zdaj prazni visijo na stenah ali pa polomljeni ležijo na tleh. Janu porinem telefon v roke in ga pregovorim, da pokliče policijo. Ko dobi zvezo, se nekaj časa pogovarja s policajem na drugi strani, nato pa se odpravi v zgornje nadstropje. Prideva v dnevno, kjer pod mizo opaziva na kup naložene slike. Zahvali se policaju in mu razloži, da sva jih našla, nato prekine. Pogleda me in reče, da sva roparje očitno presenetila...
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 5:08 vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat... Precej hitro me odnese, potem...
7:35
Zbudim se na klopci pod milim nebom; prebudijo me glasovi, ki prihajajo iz moje leve. Skobacam se iz klopce in se še ves krmižljav razgledujem okrog, da bi videl, kje sem. Klopca stoji na ravnem delu gozdne potke, obrasle s precej gostim, visokim grmovjem. Kam se spušča navzdol, ne vidim, ko pogledam navzgor, pa opazim, da so nekaj metrov višje a levi in desni nekakšni gozdni bungalovi. Pri levem bungalovu vidim skupino treh ali štirih fantov, ki se nekaj igrajo. Klikne mi, da sanjam in naenkrat se mi zazdi, da se mi odpre obzorje; vidno polje se mi razširi, zato se še enkrat razgledam naokrog. Levo in desno od klopce zdaj mimo grmovja vidim še ogromen travnik, naprej od tistih bungalovov pa se mi odpre še celo naselje v hribu. Iz desne se zaslišijo glasovi in smeh in ko pogledam, kaj se dogaja, vidim, da se približuje cela procesija ljudi, oblečenih v krila iz listja. Napotim se proti njim...
Znajdem se v zgradbi (eden od bungalovov?). Številni hodniki, povsod polno bolj ali manj pijane mladine. Tudi jaz sem očitno pod gasom; težave imam z ravnotežjem in opotekam se po hodniku. Rad bi prišel do svoje sobe, a ne vem čisto točno, kje je. Zanese me in zaletim se v vrata, ki se vdajo pod mojo težo. Vpadem v sobo, kjer spijo tri ali štiri dekleta; seveda jih prebudim in pošteno prestrašim. Opravičim se in poskušam pojasnit, da iščem svojo sobo, potem odidem...
Zbudi me hrup iz hodnika. Profesor (?) spravlja ljudi pokonci. Pridružim se skupini, ki se odpravi proti naslednji sobi. Pridemo do sobe, kamor sem uletel prejšnji večer in ko se dekleta spravijo, mi ena pove, da sem zvečer spil dvakrat po dva deci vodke, ki sem jo mešal še z nečim. Še enkrat se opravičim, rahlo sem v zadregi... Nadaljujemo pot med hodniki in pridemo v jedilnico. Tu je še nekaj ljudi (najvztrajnejši ali najzgodnejši..?); nekdo predlaga, naj poskusimo nekakšno pecivo. Poskusim mali košček in ugotovim, da je res odlično, a peklensko sladko.
Pridemo ven, namenjeni smo proti vodi? Po poti se skupina fantov spravi name, a jih pomirim, ko enega od njih zagrabim in vržem po tleh. Da bi se izognil nadaljnjim konfliktom, se raje pridružim skupini deklet bolj zadaj. Ena vidi nenavadno žival. Ko jo začne crkljat, opazi, da pod vratom nosi mladiča. Seveda ga poboža in mama ga takoj zapusti. Dekle je presenečeno in razložim ji, da ga ne bo več marala, ker ima vonj po človeku. Ko ga dekle poskuša še enkrat pobožat, se malček prestrašeno poskuša skrit, nato pa priteče do mene. Kot bi trenil, se mi povzpne po rokah in skozi ovratnik zleze v pulover, kjer se v rokavu udobno namesti...
Potem se zbudim...
-
[Ponedeljek, 02.03.2009]
Učne ure
Zbudil ob 0:43. Ob 0:59 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC (300 mg), nato nazaj spat...
2:49
Pred hišo na Šolski. Ponoči sem tu s skupino dveh ali treh, imamo nekakšen obred. Možakar nam kaže, kako se kanalizira? Pogovarjava se o neki ženski, ki naj bi umrla nasilne smrti; hoče, da povem kdaj? Poskušam dobit podatke, a mi ne uspeva. Spodbuja me, naj ne obupam in naj si zaupam... Prvo, kar mi pade na pamet, je ime – Anna. Ko mu ga povem, reče, da ni to to in pove neko drugo ime na A. (Amalija, Amelija,...??). Potem hoče dobit datume. Razmišljam, kako naj pridem do datuma in pridem na idejo, da bi poskusil v mislih iti preko mesecev in poskušal začutit, kateri bi bil pravi. Predstavljam si jih enega za drugim, on pa me vmes sprašuje. Povem, da rabim čas... Zdi se mi, da ga najdem; rečem, da gre za junij in se takoj naslednji hip popravim, da julij. On nič ne komentira, reče le, naj povem še dan. Zagrabi me za ramena in potegne mojo glavo navzdol, potem me začne vrtet. Vrtiva se vse hitreje in hitreje in vmes mi začne vršat po glavi. Izgubljam občutek za prostor, nekje od daleč ga slišim, da mi bo že prišlo, ko bo odpadla blokada. Naenkrat res dobim idejo in jo takoj povem – 7. Možakar me izpusti in odide proč. Za njim zakličem, ali imam prav. Počasi se obrne in pove, da je res umrla 7.7., doda še letnico.
Od vrta, do koder sva se privrtela, greva nazaj za hišo. Preden grem, ob cesti opazim cel kup avtomobilov in avtobusov; ljudje se ravno spravljajo vanje in odhajajo. Ko pridem nazaj gor, je tu le še ena ženska in ta moški. Pove nama nekaj glede enega filma (trilogija, sci-fi?), nato naenkrat ostanem sam.
Sedim na škarpi in razmišljam o tem, kar se je zgodilo. Potegne mi, da sem v sanjah, zato postanem bolj pozoren na zaznavanje. Drevje dobi bolj konkretne oblike (postane "plastično"), še vedno je noč. Razmišljat začnem, kdaj se bo zdanilo in že naslednji trenutek postane svetlo. :)
Odpravim se na travnik na našo parcelo in se začnem razgledovat okrog; poskušam ugotovit, do kod mi seže pogled. Meje zaznave so zgradbe, ki izgledajo kot gradovi. Razmišljam, kaj bi počel in od veselja začnem skakat naokrog. Z vsakim poskokom sem dlje v zraku; občutek imam, kot da bi lebdel. Potem se mi spet pridruži tisti možakar. Zaklepetava se in pove, da je v resnici Indijanec. Vprašam ga po imenu in pove mi neko res dolgo in meni povsem nepoznano besedo (več besed?). Vprašam ga, kako ga lahko imenujem in reče mi, da mu je vseeno. Prosim ga, naj mi pokaže svoj pravi obraz in res se kmalu spremeni v dobrodušnega, nasmejanega, okrogloličnega Indijanca. ;D
Nekaj debatirava, pelje me v gozd. Pokaže mi, kako se pripravi nekakšen napoj, v katerega doda živalsko dlako/slino/... zato, da dobi esenco živali, s pomočjo katere lahko potuje. Vmes do naju prileti Alan; mislim, da je zraven tudi Gaia in še nekaj drugih. Dobim izrazito neprijeten (negativen) občutek; zdi se mi, da bi se radi hranili z mojo energijo? ??? Prosim jih, naj nama dajo mir in jim obljubim, da dobijo polovico pripravka, ki ga Indijanec dela. On brezbrižno prikima, skupina pa se odmakne. Tik preden dava noter kurjo slino, mož reče, da rabi nekaj dlak in trije duhci, ki stojijo pred šotorom, drug drugemu odrežejo šop, ki ga pomolijo proti nama. Situacija je tako absurdna, ka je že kar smešno... ;D
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 3:19 nazaj spat...
6:57
S skupino štirih (2 fanta, 2 dekleti) smo nekje v eni koči. Spet se zavem, da sem v sanjah. Grem v nekakšno klet (?), kjer je ogromen prostor. Vse je prazno in moja (naša?) naloga je, da tu skreiram(o) zakladnico. Začnem si predstavljat, kako se prostor počasi polni s kamni različnih oblik in barv. Sprva mi gre bolj počasi in nepraktično, kamni so grobih oblik in lenih barv, kmalu pa mi postane jasno, kaj in kako, da postanejo kamni fini in intenzivno svetleči. Zunaj opazim premikanje. Pogledat grem, kaj se dogaja in vidim skupino ljudi nizke rasti, ki se očitno poslavljajo? Nekoga vprašam, kdo so in kaj počnejo. Odgovori mi, da pridejo, ko jih pokliče žalostna oseba? Zahvalim se jim za pomoč in naprej kreiram. :) Potem pride druga skupina, ki mi/nam pomagajo ustvarit čudovito, pravljično zakladnico. :)
Kasnej, spet v koči. Pogovarjamo se, ena od deklet očitno flirta z mano...
Znajdem se zunaj. Ko grem skozi mesto, očitno padem čez filmsko sceno. Za kratek čas prekinejo snemanje in me povabijo zraven... Prizori, nekakšen met kock v vodo; nekdo vrže dve petici, jaz dve enici...
... Še ena scena doma... ???
Potem me zbudi ropotanje sosedov. Pogledam na uro - skoraj 7! :o Pozabil sem nastavit budilko... :P
-
[Sobota, 07.03.2009]
Na drugi strani
4:20
Zunaj je kaos; pripravlja se napad nekakšnih zombijev?... Sem na stopnišču v hiši na Šolski. Babi prihaja domov, zato pospravljam čevlje, ki jih polagam bolj ob steno. ... Prepir z mamo, da moram vse naredit sam... ???
Ob 4:35 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC (300 mg), nato nazaj spat. Odnese me takoj, ko položim glavo na blazino... ;D
6:29
Kletna etaža nekega supermarketa – polno trgovin, lokalov in pisarn. Sem pri frizerju; ko me nekaj zabrije, me za trenutek zagrabi panika, le hip kasnej pa mi (zaradi odseva v ogledalu?) potegne, da itak sanjam. Okolje se spremeni; znajdem se v družbi, v kateri je tudi Pepa. Nekaj se pogovarjava in rad bi preveril, če se bo česa spomnila. Naredim nekakšen test – nekaj se dogovoriva. (Res uporabno...) :P Nekdo pride do mene, zaklepetava se. Pove, da bi mi rad nekaj pokazal, nato steče proti parku v bližini. Stečem za njim, po poti ga prosim, naj mi pokaže, kako naj se spremenim v vrano. Odgovori, da zdaj ni časa in izgine v bližnje grmovje. Naslednji hip iz grma poleti vran. Poskušam mu sledit, a je prehiter. Hočem poletet, a je največ, kar mi uspe, čisto kratek trenutek lebdenja, ki se zgodi med mojimi smešnimi poskoki. Še naprej tečem v smeri, kamor je odletel in zdi se mi, da ga ne bom nikoli ujel. Potem se spomnim, da lahko v sanjah zelo hitro tečem. Začutim, kako se mi telo spusti nižje k tlom in slika se mi zaradi hitrosti naenkrat spacka.
Ustavim se v nekakšnem odpadu, o mojem znancu/vranu ni sledu. Povsod so naloženi ogromni kupi gum. Razmišljam, kje sem in kaj tu počnem. Razgledujem se naokrog, a nikjer ne vidim nikogar. Naenkrat dobim občutek, da me nekdo zasleduje. Poženem se v beg, ki se kmalu konča; naletim na nekaj metrov visoko leseno ograjo. Vem, da moram naprej; oziram se naokrog, da bi videl, kako lahko pridem čez. Dobim idejo, da bi se lahko povzpel po gumah. :) Res začnem plezat. Tik pod vrhom se mi kup začne majat in za trenutek pomislim, da se bom z gumami vred zrušil po tleh. Zadnji moment se poženem navzgor in se ulovim za rob ograje, nato se zavihtim preko. Pristanem na smetišču. :o Razgledam se naokrog; prostor izgleda skoraj enak, kot na oni strani, le ograja je nižja. Nekaj metrov naprej potka zavije desno; odpravim se v tisti smeri. Pridem do vogala, kjer stoji nekakšna prikolica. Iz nje pride nekaj ljudi, ki me presenečeno gledajo. Priznam, presenečenje je obojestransko; izgledajo, kot da so animirani. Razgledujem se okrog in v luži levo od prikolice opazim še dve nenavadni bitji; tudi ona dva sta animirana, okoli njiju pa je nežno vijoličen sij. Pojasnim jim, da sem pred nekom bežal in sem zato tukaj. Povejo mi, da ne morem ostat, ker...? Opravičim se, nato se odpravim naprej (nazaj?).
Znajdem se v nekakšnem naselju, kjer naletim na Alana in Gaio. Z njima je še nekaj ljudi, Alan prinese bližje neko listje. Med pogovorom odkrijem, da gre za liste vrste dature, ki naj še sploh ne bi bila klasificirana? Med tem, ko jih žvečimo, Alan prinese še dve drugi vrsti – eno so borovničevi listi, drugo pa...? Nekaj jih pojem, nato ležem na tla. Percepcija se mi hitro začne spreminjat, pred očmi se mi začnejo delat vijolične (vijolično-modre) packe in začne me odnašat. Za trenutek začutim premikanje telesa na postelji, a mi uspe prenest pozornost nazaj... Pritisne me lulat, zato vstanem in se napotim proti stranišču. Ko vstopim, se spomnim, da sem še vedno v sanjah; za vsak primer preverim s stikalom za luč, ki se seveda ne prižge. Premišljujem, kaj se bo zgodilo zunaj; ker ne vem, si premislim in odidem nazaj k ostalim.
... Nek zaplet; konflikt, zaradi katerega me zaprejo v malo sobico na zadnjem delu hiše. Mrzlično iščem izhod; okno v kamniti steni je premajhno, da bi lahko splezal skozi. Naslonim se na steno in občutek dobim, da je to moja pot ven. Izbijem nekaj opek/kamnov okoli okna in tik preden pridejo moji ječarji do mene, pobegnem... Spet me začne odnašat; mislim, da se tokrat celo obrnem? Še enkrat mi uspe prenesti pozornost nazaj v sanje.
Tečem skozi gozd, ki izgleda skoraj pravljičen. Žive in intenzivne barve me za trenutek zamotijo, a se spomnim, da sem na begu. Za sabo slišim glasove treh ali štirih zasledovalcev, ki se na vso moč trudijo, da bi me ulovili, zato stečem naprej. Pridem do nekakšnega potočka, ki malo naprej pade čez previs in poženem se v vodo. Po potočku drsim kot po toboganu; nese me mimo dveh nenavadnih bitij (človeška postava, živalski obraz?). Čez čas zlezem iz vode in odidem naprej. Naletim na skupino, ki me je prej zasledovala; tokrat se obnašajo, kot da so moji najboljši prijatelji (?!?). Z nekom hodiva spredaj, ostali so za nama. V rokah vrti nekakšno puščico, s katero se zbode v roko. Predlaga, naj naredim isto in ko ga sprašujem, zakaj, mi pojasni, da me bo tako prepoznal in lažje pripeljal nazaj. Pove, da jih ni bilo še veliko tako globoko. Premišljujem, ali naj upoštevam njegov nasvet ali ne...
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 7:13 nazaj spat. Hitro spet zaspim in potonem v navadne sanje, ki pa se jih ob bujenju ne spomnim... :P
-
[Petek, 13.03.2009]
Gora kristalov
Zbudil ob 3:21. Ob 3:36 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat...
6:11
Doma. Ponoči me zbudi hrup in pogledat grem, kaj se dogaja. Ugotovim, da je na hodniku cel cirkus; sosedi imajo polno hišo obiskov. Ti postanejo vsiljivi in začnejo hodit v stanovanje; kmalu se počutim kot ujetnik. :P Med tem, ko poskušam zaklenit ena vrata, mi ljudje uletijo skozi druga; naenkrat nimam več ne miru in ne zasebnosti.
... Kasnej; v sobi z drago. Ponoči se zbudiva, ker se zunaj nekaj dogaja. Odidem pogledat, na hodniku naletim na mamo. Vrnem se v sobo in zlezem v posteljo, z gospodično gledava risanke na zaslonu, ki je ''vgrajen'' v tla. Mama pride noter; nekaj čaka(mo)...
... Nekje zunaj. Večja družba – Pepa, Čas, Simona, Urban, Nata,..., zraven je tudi Časova bivša. Ponoči; poskušam zaspat, a mi ne uspe, ker se Petra dere, ko jesihar. :( Poskušam jo pregovorit, a se ne pusti motit in še naprej veselo galami. Čez čas mi je vsega zadosti. Vstanem in vzamem spalko, nato se po temi odpravim nekam proč. Grem mimo vrta, ob katerem za trenutek obstojim in občudujem nenavadno lepo zelenjavo, nato odidem naprej proti travniku na drugi strani. Naenkrat me začne zanašat; počutim se, kot bi bil pošteno pijan. Spregledam jarek; spotaknem se in padem vanj. Nekdo vidi, kaj se je zgodilo, zato mi priteče na pomoč.
... Hodim po gorski potki, ko se naenkrat zavem, da sanjam. Poskušam se spomnit, kaj sem imel v načrtu, ko zaslišim poznan glas – Polona. ;D Kliče me, naj pridem nekaj pogledat. Odidem proti njej in kmalu dosežem pobočje, ki izgleda, kot da bi bilo v celoti prekrito s kristali. Fantastične strukture in barve me naravnost očarajo. V roko vzamem nekaj različnih kristalov in si jih z zanimanjem ogledujem. Polona se mi smeji; spodbuja me, naj najdem tistega, ki me kliče. Nekaj časa si ogledujem raznobarvne kristalne strukture, a se mi zdrobijo ali polomijo vsi, ki jih primem v roke ali pa se jih le dotaknem. :P Skoraj že obupam, ko pridem do povsem prozornih (spominjajo me na kameno strelo). Iz gnezda v zrak bode nekaj večjih, ki se ob dotiku polomijo kot ostali, potem pa vendarle najdem enega, ki me pritegne že po sami obliki – velik med 8 in 10 cm; izgleda kot miniaturen steklen meč. Previdno ga izvlečem iz gnezda in kristal se začuda ne polomi. :) Med tem, ko si ga ogledujem, me prestavi drugam...
Znajdem se v enem od rovov v temni votlini. Poskušam ugotovit, kje sem. Ko se mi oči privadijo na temo, malo proč opazim nekoga. Ogovorim ga, ta pa me opozori, naj se skrijem in ne zganjam hrupa, ker so precej agresivno razpoloženi. ??? Razgledam se naokrog in vidim, da se v rovu skriva kar precej ljudi; ležijo na tleh in gledajo nekam na drugo stran. Pogledam, kaj je tam tako zanimivega/grozljivega in v rovu nasproti kmalu opazim skupino ljudi manjše rasti, ki očitno pripravljajo napad. Eden od njih priteče do mene in me ugrizne v roko. Začnem se otepat in ko ga stresem iz sebe, pograbim palico, ki leži na tleh ter z njo zamahnem proti njemu. Mislim, da ga zadenem; temo razpara krik, napadalec pa se zvrne po tleh. Krik prikliče njegove prijatelje; ko se ti ustavijo ob njem, se razbežimo na vse strani. Palčki mu pomagajo na noge, nato pa se zapodijo za nami...
Potem se zbudim...
-
uiiii : )
lepo da si prišel k meni/z mano in resnično vesela sem, da si uspel prenesti delovanje iz druge pozornosti v tale prekrasen opis..meni je pač v jutru zmanjkalo energije za spominjanje vseh dogodivščin, a sem začela dan na polno-par stvari se je preprosto sestavilo skupaj in dobila sem kar pošteno zalogo motivacije za nekatere stvari, ki sem jih ozavestila in si želim zdaj delovanje še nadgraditi (med drugim tudi izboljšanje svojega spomina ;D)
Kar si opisal mi je popolnoma domače-točno tako je v teh subtilnih pokrajinah...preprosto fascinatne strukture, barve, zvoki-melodije, mir in spokojnost...tam se resnično spočiješ : )
si občutil kako je potrebno biti previden v vsakem gibu, stopati resnično počasi in s polno pozornostjo?!!
: )hihihihi
tako kot si ujel, da sem ti rekla-kristali te "pokličejo"..te strukture se oblikujejo na zelo visokih frekvencah in kristali med drugim vsebujejo v sebi nekakšen zvočni zapis (najbolje se približam, če rečem frekvenco)...ne vem če si slišal, ali ujel zaznavo v zvokih?
no, nekaj si že moral ujeti, saj zlepa nisi odnehal, čeprav se je vse lomilo in drobilo ;D
kamene strele so čisti in popolni kremenovi kristali-so pa izredno občutljive na določene primesi iz okolja (spreminjajo barvo v temnejšo in prelep kristalni steklasti videz). to razloži, da si moral v delovanje s tem kristalom vložiti nekaj več napora in predvsem pozornosti..poleg tega si prišel do "najčistejše" oblike kristala, ki ima izredno moč!! mislim, da so tovrstne oblike kamene strele že precej redke in zato še toliko bolj spoštovane-oblikujejo tudi večjo trdnost in so zato tudi manj občutljive na vplive iz okolja-pravzaprav mislim, da jih dodajajo v bližino drugih kristalov in jih tako "čistijo"..v zgodovini in še danes, ravno take oblike kristalov uporabljajo med drugim številni šamani vsepovsod po svetu ;)
morda bi bilo na mestu, da tudi sicer poiščeš kristal kamene strele?
zdaj pa v sanjska potepanja :fly:
hvala za ta "prenos" : )
-
Ja, res je potrebno biti izredno previden. Ko se je okoli mene vse drobilo, sem se počutil kot slon v trgovini s porcelanom... :P Upam, da nisem naredil preveč škode... :roll: :mrgreen:
Zaznave v zvokih nisem ujel, bolj sem poslušal z občutkom. Našel sem ga pa le! :thumbsup:
En ali dva kristala kamene strele imam doma - enega večjega in bolj umazanega za računalniškim zaslonom, da lovi sevanja, drugega manjšega in skoraj okroglega pa nekje v torbi. Verjetno bo res na mestu najti še enega večjega in bolj čistega... ;D
Hvala tebi za razlago! :thumbsup:
-
[Petek, 20.03.2009]
Padalci
23:12
Zbudim se, ležeč na postelji. Na moji levi leži še nekdo (gospodična?), desno od mene je nekakšna pregrada, na kateri ležita še dva, desno od nje pa še dva (na tleh?). Ko pogledam na desno, opazim premikanje; nekdo na pregradi se zakotali bolj proti meni. Ustrašim se, da bo padel dol in se poškodoval ali pa se skotalil na drugo stran in padel na na tleh ležeč par, zato trznem proti njemu, da bi ga ujel. Zadnji hip, preden pade, se ustavi, jaz pa obsedim na postelji in premišljujem, kaj se je zgodilo...
Potem se zbudim, sedeč na postelji. :-\ Kmalu ugotovim, da sem se vrnil iz Območja somraka; prižgem svečko in navijem cigareto. Pokadim, zapišem sanje; ob 23:23 nazaj spat...
-
[Torek, 31.03.2009]
Tesnoba
Zbudil ob 2:50. Ob 3:05 vzamem 3x Dreamscape in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat. Med tem, ko čakam, da se začne, razmišljam, kaj bom počel. Nič pametnega mi ne pade na pamet, zato se začnem odštevat v sanje. Nekje okrog 50 odneham in le malo zatem se začne dogajat. Občutek dobim, da z veliko hitrostjo drsim skozi nekaj, kar me po obliki še najbolj spominja na tkanino. Potovanje ne traja dolgo, potem se zbudim.
4:14
Počutim se čudno, poskušam ugotovit, kaj se dogaja. Naenkrat nekdo/nekaj plane na mene, zato odskočim. Zdi se mi, kot da bi se šele ob tem zavedel; pogledam okrog sebe in vidim, da je v sobi pravi svinjak. Vse, kar je bilo prej na mizici, je raztreščeno po tleh. Med tem, ko pobiram cigaretne ogorke, ki so se razsuli iz pepelnika, mi potegne, da je tudi luč prižgana. Vprašam gospodično, zakaj in pove mi, da ne ve in da je tako že od pol enih. Razmišljam, kako je to možno, če sem zaspal nazaj nekaj po tretji. Ko poberem stvari, predlagam, da ugasneva luč in raje prižgeva svečko. Namenim se proti postelji, ko naenkrat nekaj močno, topo udari...
Potem se zbudim. Po telesu imam mravljince in kar nekaj časa traja, da pridem k sebi. :P Zapišem sanje, ob 4:33 nazaj spat...
Nadaljujejo se bolj normalne nelucidne sanje, ki mi jih zjutraj ne uspe priklicat.
-
[Nedelja, 19.04.2009]
FA
Zbudil ob 2:22. Ob 2:36 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, potem nazaj spat...
4:17
Ležim na trebuhu; po telesu čutim mravljince, v prsih neenakomeren, prehiter srčni utrip. Na hodniku zaslišim glasove, ki se približujejo. V sobo uleti skupina dobro razpoloženih sodelavcev in sodelavk, ki me poskušajo spravit nekam ven. Ne da se mi, nisem razpoložen...
... Rahlo se premaknem, po telesu začutim pulziranje. Pred očmi se mi rišejo podobe, ena bolj groteskna od druge. :P Ko se premaknem, slike izginejo in pojavijo se druge, še bolj neprijetne. :( Sedem na posteljo, vzamem vžigalnik, da bi prižgal svečko. Ne morem ga prižgat. Nekaj časa se mučim; ker mi ne uspe, poiščem drugega. Tudi ta ne gori. :-\ Razmišljam, da se mi to večkrat dogaja v sanjah, a mi ne uspe ugotovit, če sanjam ali ne. Po sobi še vedno poplesujejo "sence"...
Potem se zbudim. Vzamem vžigalnik in brez težav prižgem svečko. Enega pokadim, da se malo pomirim, potem nazaj spat... Do bujenja ob 7:18 se nadaljujejo razmeroma zanimive nelucidne sanje.
-
[20.04.2009]
Breztežnost
23:00 (po cca. 45 min spanja)
Zbudim se, ležeč na hrbtu. Na nogah mi leži nizek, precej velik lonec (približno 50x25 cm) z nekakšnim "drevesom" (bonsajem?). Zdi se, kot da je brez teže, a me njegova "prisotnost" vseeno zmoti; ko trznem z nogami, ga dvigne in odnese navzgor. Odlebdi do stropa, nato pa ob stropu na drugo stran sobe, kjer se "razlije" v nešteto modrikastih mehurčkov po steni. Sedem na posteljo in nekaj časa začudeno gledam, kaj se je zgodilo, potem se zbudim - sedeč na postelji. ???
Zapišem sanje/FA, ob 23:26 nazaj spat... Od nadaljnjih sanj - tema... :P
-
[Nedelja, 07.06.2009]
Labirint
3:43
V predavalnici – laboratoriju. Profesor nam kaže eksperiment – v dveh stekleničkah ima dve različni tekočini, kaže nam, kako lahko ena izpodrine drugo. Naenkrat vidim sliko neke matematične formule, zapisane na večih straneh; ko se vizija konča, vem, da je manjkajoči člen pri eksperimentu ogenj. Vstanem in odidem iz predavalnice; tik preden zaprem vrata, slišim profesorja govoriti o ognju.
Znajdem se nekje zunaj, rabim prevoz domov. Fant in dekle me pripeljeta v Mislinjo, ustavimo se nekje v okolici avtobusne. Kažem jima babičino hišo in med tem povem, da grem od tod še nekam naprej. Vprašata me, če rabim prevoz in takrat se spomnim, da v Mislinji res nimam kaj počet. Pridemo v hišo. Med tem, ko slečeta jakne in kape, vprašam, če bosta kaj spila. Zaželita si čaja. Odidem v drugo sobo...
Potem se zbudim. Med tem, ko razmišljam, od kod sem prišel, mi skozi glavo letijo prizori (spomini) iz različnih, že zapisanih sanj. Zapišem tole, ob 4:12 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, potem pa nazaj spat...
7:32
Vožnja z avtobusom, neka službena zadeva. Pot spominja na del med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Naenkrat se avtobus dvigne na zadnja kolesa, nato pa se začne strmo vzpenjat. Ko doseže pravo višino, se poravna, nadaljuje se mirna vožnja/let. Razmišljat začnem, da to ni mogoče. Isti trenutek izgubim tla pod nogami in začnem padat skozi temo.
Na srečo pristanem na mehkem. Odprem oči in opazim, da se skozi goste veje prebija šibka svetloba. Kaže, da sem spet na tleh, a kje? Poskušam se skobacat iz kupa vej, v katerem sem pristal in to se izkaže za vse prej, kot enostavno opravilo. Izgleda, kot da bi se me veje oklepale – bolj, ko se trudim, bolj, me držijo. Po nekaj minutnem boju mi končno uspe. Razgledam se naokrog in ugotovim, da sem nekje sredi gozda v hribih. :-\ Malo proč od sebe zaslišim prasketanje. Pogledam v tisti smeri in čisto na robu (naprej navzdol precej strm prepad) opazim gnezdo, v katerem se preteguje nekakšna mačka. Ko jo gledam, da bi ugotovil, za katero žival gre, okoli nje opazim nekakšen nežen sij in ko razmišljam, da to ni možno, se mi zazdi, da samica risa flirta z menoj. Potegne mi, da sanjam. Ona me ogovori in pripomni, da je bil že čas. Naenkrat se poleg nje pojavi še ena enaka mačka – ta deluje bolj zlovešče (manj prijazno). Zdi se mi, da prvi nekaj pošepne, že naslednji hip pa mimo njiju plane medved, ki pograbi ta drugo in jo nekam odnese. Nova prijateljica mi naroči, naj ji sledim.
Znajdem se na strmi kamniti potki, vzpenjam se za dvema čednima dekletoma. ;D Še enkrat preverim, kje sem – dvignem roko in se zastrmim vanjo. Ko vidim, da mi manjka pol enega prsta, vem, da še vedno sanjam. Ogovorim dekle pred sabo in pove mi svoje ime. Druga pripomni, da se nima smisla trudit, ker itak ne bom obstal, a se ne pusti motit. Razloži mi, da gremo v nekakšen grad, kjer naj bi se z nekom srečal?...
... Strma pot se konča na vrhu hriba, pred nami nekakšna vrata. Najprej vstopita obe dekleti, za njima še jaz. Znajdem se v nenavadni dvorani; zdi se, kot da je del hriba – tla so precej strma. Poskušam ugotovit, kje sem in kaj se dogaja in naenkrat se znajdem v nekakšnem labirintu. :o Okrog mene je tema, da bi jo lahko rezal, za sabo slišim glasove. Prihajajo zmeraj bližje; slab občutek imam, zato se poženem v beg. Nekaj časa brezuspešno tekam sem in tja po neskončnih hodnikih in ko že skoraj čutim dihanje na ovratniku, ugotovim, da beg ni rešitev. Ustavim se, da bi se soočil z napadalcem...
... Sedim v avtu, peljem se proti križišču med LPP in Celovško. Sprva nekaj motovilim, nato pa se spomnim, da grem proti centru. Stojim na semaforju in čakam, da se prižge zelena. Ko se mi zazdi, da se je barva zamenjala, zapeljem proti križišču, a me gospodična ustavi, češ, da je še vedno rdeča. Pogledam na semafor in ugotovim, da ima prav...
Ko se končno prižge zelena, se odpeljem proti mestu. Zavijem na Slovensko, nato proti nekemu parku, kjer naletim na prijateljico in njeno sestro. Sestrica pristopi do mene in me sprašuje, če sem že popravil njen telefon. Povem ji, da nisem in ko reče, da kmalu odhaja, ji obljubim, da ji ga bom prinesel domov. Izmenjamo si še nekaj besed glede tega, kje stanuje, nato odidemo vsak po svoje.
Znajdem se v avtu, tokrat z družino. Zavijemo nekam za pošto (še vedno v centru) in takrat se spomnim, da naj bi tu nekje živela prijateljičina sestrica. :) Ustavimo se in parkiramo, nato se namenimo proti starejši, mogočni zgradbi, kjer živi očetova znanka. Po poti proti vhodu oče razloži, da je dobrotnica, ki skrbi za nekakšen samostan ali sirotišnico?...
Vzpenjamo se po starih lesenih stopnicah in se ustavimo čisto na vrhu pred masivnimi vrati. Oče potrka in iz notranjosti se zasliši podrsavanje copat po lesenem podu. Odpre nam precej okrogla starejša ženica. Izgleda, da se obiska zares razveseli – očeta veselo objame, nato nas povabi noter.
Pridemo v skromno opremljeno kuhinjo, na mizo odložimo stvari, ki smo jih prinesli (torto ali neko podobno pecivo, vrečke, polne nakupljene hrane in drugih drobnarij). Ženička odide do vrat zadaj in ko jih odpre, se razkrije pogled v ogromno shrambo, tako polno hrane in pijače, da se police kar šibijo.
Oče mi na mizo odloži nekaj kovancev in mi pove, da so precej vredni. Med tem, ko si jih ogledujem, ugotovim, da so med njimi tudi značke.
Ženica pospremi brata in mamo, oče pa mi prišepne, da v resnici ni to, za kar se izdaja. Pove, da ima nekje zaprtih cel kup otrok, namigne mi, da ima nekje skrito ogromno denarja ter mi svetuje, naj ga hitro najdem in zbežim.
Ko odidejo, se lotim iskanja. Ne sanja se mi, kje naj sploh gledam – stanovanje je ogromno. Odidem v dnevno sobo in začnem odpirat predal za predalom. Denarja nikjer. :P Naenkrat zaslišim glasove – vračajo se! Vem, da ne bo lepo, če me najdejo tu, zato mrzlično iščem skrivališče. Prepozen sem, saj se na drugi strani hodnika naenkrat pojavi nekaj ljudi. Ženica zavrešči in njen strežaj se požene proti meni. Skočim proti najbližjim vratom in smuknem v sosednjo sobo ter vrata zadnji hip zaprem in zaklenem. Ženica vpije, naj vstopi pri drugih vratih. Isti trenutek stečem proti vratom, da bi jih zaklenil, a je možakar prehiter. Pobegnem nazaj in se skrijem v manjšo shrambo. Preden jo zaprem, opazim očeta, ki me pomaga lovit. Pomežikne mi in zapre vrata, ko jih zaklenem, pa začne besno razbijat po njih. ;D Na hitro se razgledam naokrog – opazim manjše okno in nemudoma se stlačim skozi, da bi pobegnil.
Znajdem se v ogromnem, temnem prostoru. Ko se vzpenjam proti izhodu (viru svetlobe na vrhu), opazim, da je tu polno ljudi – ležijo po tleh, nikomur se ne da premaknit. :o Pritečem do vrha in se zbašem skozi ozko lino. Znajdem se v večjem prostoru, ki me spominja na hlev. Naenkrat se odprejo vrata ene od staj in ven plane ogromen, grozeč, grbast možakar. Ustavijo ga debele verige, zato le nemočno zarjove.
Zunaj spet zaslišim glasove, zato se na hitro poberem. Iz varnega skrivališča opazujem, kaj se dogaja. Vidim nekaj ljudi, ki prinesejo večja vedra klobas, ki jih stresejo kar na kup pred orjaka. Nekdo se pritožuje, da spet smrdi po teh skunkovih klobasah. ;D Po tramu se nad njimi splazim ven in se potuhnem pod nadstreškom, ko vidim ženico, ki se približuje k hlevu. Ko vstopi, se spustim na cesto, potem pa zbežim po poljski poti. Ženica me vidi in besno zakleje, a se ne pustim motit; vem, da je prepočasna, da bi me ujela... :mrgreen:
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 8:42 še enkrat nazaj spat... Vstanem okrog 11:30; popolnoma nobene asociacije na kar koli drugega, še vedno pa se mi po glavi vrtijo detajli iz zapisanih sanj...
-
[Ponedeljek, 15.06.2009]
Potep
Zbudil ob 2:40. Slabih 15 minut kasnej vzamem 2x LD in 1/8 johimbina, nato nazaj spat...
6:18
V službi. Sedim za računalnikom in poskušam nastavit monitor tako, da me bo čim bolj skril – počutim se rahlo zadeto in bi si rad malo odpočil. Nekaj časa se mučim, a izgleda, kot da ima monitor čisto svojo pamet. :P Končno mi ga uspe znižat in takrat opazim, da sodelavec dela kar na prenosniku, ki stoji tam, kjer bi moral biti njegov računalnik...
... Čas za malico. Sodelavci odidejo naprej, jaz pa ob pogledu skozi okno ugotovim, da zunaj dežuje. Ko se hočem odpravit za njimi, opazim, da sem bos. Ne morem se spomnit, ne kje in ne kdaj sem se sezul. Hodim sem in tja po hodniku in poskušam najti čevlje. Grem mimo sejne sobe, v kateri imajo upravljavci sestanek; toliko jih je, da mize zasedejo ves hodnik. :P Pridem do menze, ki jo ravno zapirajo. Kaže, da sem prepozen za malico, zato se namenim proti izhodu. Tik pred izhodom mi ena deklica (uslužbenka menze) v roke porine vrečko, v kateri je nekaj koščkov ananasa...
Znajdem se nekje zunaj, še vedno jem ananas? Pridem do mize pred gostilno, kjer naletim na drago in njeno družbo. Prisedem, zaklepetamo se. Gospodična pove, da je dobila sms (?), v katerem piše, da so eni od njenih sodelavk šteti dnevi (?!?). :-\ V roke vzamem svoj mobitel in ko se nekaj časa zafrkavam, da bi ga usposobil, mi potegne, da sanjam. ;D Nekaj časa jim še delam družbo (gospodični mimogrede omenim, da sanjam, a od nje ni nobenega odziva...), nato se odpravim. Hodim po potki, ki vodi skozi gozd; za sabo zaslišim korake in renčanje. Obrnem se in vidim pobesnelega psa, velikega kot manjši konj, ki se mi hitro približuje. Začnem tečt, a je ogromna žival hitrejša; kmalu ugotovim, da beg ni rešitev. Ustavim se in se obrnem proti njemu ravno v trenutku, ko plane name. Uspe mi ga odbiti; žival pade na tla, jaz pa ga zagrabim za vrat in močno stisnem. Zaslišim pritajeno cviljenje in tik preden ga ubijem, mi skozi glavo švigne misel, da ga ne smem pokončat, da ne bi s tem ubil kake svoje navade/lastnosti. Popustim prijem in se umaknem; opazim, da se ne premika. Roko prislonim na njegov vrat in upam, da mi ga bo uspelo oživiti. Pes se po nekaj sekundah res premakne, nato pa vstane in prijazno pomaha z repom. Olajšano vstanem in se odpravim naprej, pes odide za mano. Nekaj časa me spremlja, nato pa izgine po svoje.
Po poti proti mestu naletim na tri dekleta; po krajši debati / besednemu spopadu (?) mi poklonijo steklenico vina iz leta 1575, nato pa odidejo naprej. Odpravim se proti gostilni v bližini, kjer srečam nekaj znanih ljudi. Pridružim se jim. Med klepetom pride natakar in povpraša, kaj lahko prinese. Povem, da imamo svojo pijačo, zato ga prosim le za kozarce in za hrano. Nejevoljen je, a nam vseeno prinese kozarce in jedačo. Nalijem vino, nazdravimo. Nekdo me opozori, da sem zdrobil kozarec in takrat opazim, da je res počen, v vinu pa plavajo drobci stekla. :P Poskusim hrano, ki je izredno okusna. Sledi še en konflikt z natakarjem, nato odidem(o).
Spet hodim po potki skozi gozd, spet zaslišim nenavaden zvok. Pogledam v smeri, od koder prihaja in tokrat vidim nekakšnega ogromnega, modro-vijoličnega zmaja, ki iz višine bolšči vame. Spet spopad, spet zmagam. :mrgreen: Zmaj se iz ogromne zveri spremeni v manjše, kuščarju podobno bitje in mi preko ramena zleze na roko, nato skupaj nadaljujeva pot. Sprašujem ga različne stvari, on pa mi odgovarja. Razmišljam, kaj naj počnem in dobim idejo, da bi malo preveril, če je v sanjah še kdo resničen. :) Ker sva še vedno sredi ničesar, poskušam malo poletet, da bi prišel na bolj obljudeno področje. Prvi odskok se mi dokaj posreči, ko spremenim lego telesa, pa me gravitacija potegne k tlom. :P Zmaj se ob tem očitno zabava... Po nekaj neuspešnih poskusih letenja se sprijaznim s poskakovanjem in kmalu dosežem mesto, kjer vidim nekaj ljudi. Z mezinčkom jih začnem ciljat in ko jih opazujem, vidim, da so izrazito bledi, skoraj pepelnati – sami fantomi... :P Odločim se naciljat, še svojega novega prijatelja in ko to opazi, mi pove, da naj se ne trudim, ker mi ne bo uspelo. :-\ Ne vem, ali ga uspem skenirat, ali ne; njegova barva ostaja ves čas ista...
Potem se zbudim. V mislih obnavljam vsebino sanj do budilke ob 6:30...
-
[Sobota, 20.06.2009]
Srečanje
4:58
Doma na Šolski. Precej pozno zvečer sva z drago v kabinetu, ko zunaj zaslišim zvok mopeda. Stečem v babičino sobo in pogledam skozi okno. Še preden se mi oči toliko privadijo na temo, da razločim silhueto, se spomnim, da sem bil z nekom dogovorjen za dostavo na dom. Vrnem se v kabinet in začnem brskat po predalu. Iščem paketek, ki ga že imam doma in ki naj bi ga zamenjal za večjega.
Med tem pozvoni pri vratih. Odidem odpret in se skupaj s prijateljem vrnem v kabinet. Ta na mizo odloži večji paket in ko začnem iskat denarnico, se spomnim, da nimam doma nič gotovine. Vskoči gospodična; plača tipu, nakar se ta odpravi. Ko ostaneva sama, vzamem paketek v roke.
Znajdem se v nekakšni trafiki. Z mano sta mama in brat (?), čakamo v vrsti, da bi kupili nekakšne žetone. Med čakanjem se pogovarjamo, koliko jih bomo vzeli. Jaz imam pri sebi nekakšen paketek, ki bi ga rad zamenjal za večjega, mami pa se ne uspe odločit, kaj bi rada. Predlagam ji, da vzame moj paketek, jaz pa ji bom doplačal za novega, večjega.
Znajdem se v avtu. Peljem se po široki, prazni cesti. Občutek imam, da je še precej zgodaj. Malo naprej na cesti opazim zaporo – precej velika skupina policajev obdeluje voznika na nasprotni strani ceste. Nameravam, da me ne ustavijo; ko se peljem mimo, se mi zdi, da mi salutirajo. (?!?)
Malo kasnej zavijem desno na stransko cesto. Tik pred klancem vidim dekle, ki štopa; izgleda nesrečna. Ustavim se in jo vprašam, če potrebuje pomoč. Pove, da je nekaj narobe z njenim dojenčkom in da potrebuje donacijo v obliki krvi. Ideja se mi sicer ne dopade, a po kratkem premisleku privolim.
Znajdem se v precej veliki, prazni dvorani. Za trenutek se začudim strmemu naklonu dvorane, a me že naslednji hip zmoti njen glas. Sedem na tla ob njej in jo vprašam, kako si je to zamislila; nikjer namreč ne vidim nobenih igel. Pove, da mi bo kri kar izsesala in takrat mi potegne, da je nekaj narobe. Vstanem in ji rečem, da sem si premislil, ona pa se med tem ugrizne v roko, da bi mi pokazala, da to ni nič takega. Predlaga, naj se ugriznem sam in ko jo še enkrat zavrnem, pripomni, da bo drugače prišla do krvi za svojo čivavo. (?!?) Vstane in se nameni proti meni. Opozorim jo, naj se mi ne približuje in ker me ne posluša, ji zagrozim, da jo bom poškodoval. Tudi grožnje je ne prestrašijo, še naprej prihaja proti meni. Pograbim kolo(?), ki je parkirano ob steni ter zamahnem proti njej. Sunek jo pribije ob steno; zaslišim njen jok, ki se počasi spremeni v zlovešč smeh. Mrzlično iščem izhod in takrat opazim majhna vratca v kotu dvorane. Stečem do njih, jih odprem in se zrinem skoznje.
Znajdem se v umazani majhni uličici, ki vodi proti nekakšnemu trgu. Namenim se v tisti smeri in kmalu pridem do nekakšne trgovine/kioska, kjer naletim na tri poznane ljudi. Razložim jim, kaj se mi je zgodilo in eden pripomni, da sem se dobro izmazal; pove, da ti vampirji (?) zlepa ne odnehajo. Med tem, ko nekaj čakamo, si ogledujem telefone na policah. Prodajalec mi kaže enega od bolj polomljenih in me prepričuje, da gre za odličen telefon, ki ima povezavo s T-2 že prednaloženo...
Potem se zbudim. Zapišem sanje, ob 5:55 vzamem 2x LD in 1x Alpha-GPC, nato nazaj spat...
8:00
Znajdem se v enem prostoru, takoj mi je jasno, da sanjam. Razmišljam, kaj bi počel in odločim se, da bom malo preskusil prostor. Razgledam se okrog in ker mi nič pametnega ne pade v oči, se odločim oditi. Pridem do vrat in namesto, da bi jih odprl, poskusim dati roko skozi njih. Ne gre. :P Poskusim še enkrat ali dvakrat – spet trdo. Odločim se, da bom prišel skozi ne glede na vse. Stopim nekaj korakov nazaj in se poženem proti vratom. Tik pred njimi (za vsak primer) zaprem oči in se odrinem v skok. Z glavo prebijem nekaj prožnega, nato pa se znajdem v nekakšnem tunelu; zdi se mi, da kar dolgo drsim skozi nekakšno sivo maso, preden se končno ustavim.
Znajdem se v praznem prostoru. Razgledujem se okrog in naenkrat opazim Alana, Gajo in še nekaj ljudi. Pozdravimo se in se zaklepetamo. Med pogovorom mi šine v glavo, da bi preveril, če sta to res ona. Z mezinčkom namerim proti Gaji, ki leži na nekakšni postelji in okoli nje opazim sij intenzivne barve. ;D Hočem naciljat še Alana, a mi začne zmanjkovat energije. :P Za trenutek me zalije tema in zdi se mi, da me nekam prestavi? Ko se spet zavem, na hitro dvignem roko pred obraz in ko vidim, da je polovica manjka, vem, da sem še vedno na drugi strani. :) Razgledam se okrog in vidim, da sta tudi Alan in Gaja še zmeraj tu. :) Ena debata, nekaj si hočem zapisat. Poiščem kuli in ko poskušam pisat, ugotovim, da kuli ne dela. Sprašujem ju, če ima kdo še kako rezervno pisalo, potem pa me spet začne odnašat...
Na pol se zbudim. Po glavi mi rolajo slike iz sanj, a imam težave, ko jih poskušam spravit v zaporedje in obliko. :P Poskušam zaspat nazaj, a ne gre. Po nekaj minutah premetavanja vstanem in zapišem sanje, ob 8:30 še enkrat nazaj spat...
10:40
Zbudi me zamolklo bobnenje. Oprem se na komolce in pogledam, kaj se dogaja. Slišim, da zunaj še vedno dežuje in potegne mi, da je verjetno grmelo. :) Hočem že leči nazaj, ko zaslišim trkanje. Pred vrati Zoran; svetuje mi, naj izklopim elektroniko in še preden uspem kar koli reči, me odrine in vstopi v stanovanje. Odpravi se naravnost k umivalniku, spušča vodo, da bi jo potem zaprl. Razmišljam, če naj mu kaj rečem glede tega, da gospodična spi, a se kmalu po tem, ko uredi vodo, pobere.
Hočem se spravit nazaj spat, ko zaslišim glasove zunaj. Stopim do okna, kjer naletim na Janča, ki se z nekom pogovarja po telefonu. :-\ Odpravim se iz stanovanja, da bi ga vprašal, kaj želi.
Pridem do vogala hiše in ko zavijem proti najini terasi, me nekaj zmoti.
Znajdem se v neki pisarni, govora je o tem, da nekoga pogrešajo? Odidem ven in se v močnem nalivu odpravim proti parkirišču pred objektom, ki izgleda kot žaga. Na dvorišču naletim na pogrešanega in nekega otroka. Iz žepa potegnem avtomobilček in ko ga odložim na tla, se ta toliko poveča, da se onadva vkrcata. Sedem na streho in se odpeljem proti pisarni (?).
Vozimo se skozi kotanjo, levo in desno gozd. Po poti začne fantič v avtu sitnarit, da ne gremo po pravi cesti in ker ne odneha, zavijem na odcep, ki ga predlaga. Seveda se izgubimo. Povem mu, da se te poti spomnim od prej in da bo bolje, da gremo nazaj. Kmalu se vrnemo na pravo pot in hitro smo spet pri pisarnah.
Vstopim(o) skozi okno, uletim(o) na sestanek. Sprva me(nas) grdo pogledajo, ko pa vidijo, da je tudi otrok z mano, se situacija omehča. :) Gazda ponudi zakusko iz svojega osebnega bifeja...
Potem se zbudim.
-
[Ponedeljek, 29.06.2009]
Polet
6:30
Sem v nekakšni šoli. Med čakanjem na predavanje se s prijateljem pogovarjava o manjkajočih izpitih. Ne morem se spomnit, kateri izpiti mi še manjkajo, občutek pa imam, da je vse to sranje že za mano. :-\ Prideva do avtomata za prigrizke in prijatelj vanj vtakne svoj ključek. Izbere si oreščke, nato mi predlaga, naj si še jaz vzamem nekaj za na pot. Ko vstavim svoj ključek, naletim na težavo – ne morem se spomniti PIN-a. :P Po nekaj neuspešnih poskusih ga končno zadanem in ko dobim oreščke, postanem rahlo razočaran – paketek je tako majhen, da ni ničemer podobno. Prijatelj mi razloži, da je velikost odvisna od pogostosti uporabe ključka in ocen v šoli. :P Napotiva se proti njegovemu domu.
Prideva v blok in odideva v zgornje nadstropje. Ko odide v stanovanje, se odpravim ven. Ravno prečkam ogromen most, ko v zraku zaslišim neke glasove. Pogledam navzgor in opazim dve večji ptici (mogoče vrani?), ki krožita nad menoj. Z roko si zasenčim oči, da bi ju bolje videl in v trenutku me prešine, da sanjam. Nekaj časa izmenično pogledujem v roko, prislonjeno na čelo in v ptici, ki še vedno krožita. Nekoliko sem presenečen nad neobičajno ostrino slike, ki jo vidim. Pogledam navzdol iz mosta, vidim meglico, ki prekriva dno. V hipu se odločim in se poženem preko ograje. Letim skoraj navpično navzdol; pikiram, brez da bi izpustil en sam glas. ;D Veter me reže okoli ušes in po obrazu, za trenutek pomislim, kje/kako bom pristal, a se odločim, da ni pomembno. Ko se dotaknem tal, se ta ugreznejo; dobesedno jih prebijem in že stojim na tleh. Nekdo pristopi do mene in mi pove, da je bilo videt neverjetno, kako sem kot puščica brez besed / brez glasu rezal skozi zrak...
Potem se prebudim...
-
[Ponedeljek, 06.07.2009]
Nenavadna družina
9:53
Z mamo se peljeva po Mislinji od občine proti babičini hiši. Na sosednji parceli opazim očeta in babico; s hrbtom sta obrnjena proti cesti, sedita za mizo in jesta. Mislim, da ju pokličem. Oče, še vedno s hrbtom obrnjen proti nama, pove, da zdaj ni primeren čas...
Prizor se spremeni, znajdem se v šoli. Do mene pristopi dekle, ki se mi zdi zelo poznana, a se ne morem spomnit, kam naj jo dam. V njej je nekaj prijetnega, osebnega, skoraj intimnega, zaradi česar se na momente pročutim rahlo nelagodno. Prosi me, če lahko grem z njo in odpraviva se ven.
Pot me spominja na vožnjo po Mislinjskem klancu proti Movžam. Peljeva (?) se mimo naše hiše in se ustaviva pred sosednjo. Dekle me želi predstavit svoji družini, ki se ravno takrat nekam odpravlja. Spoznam njenega brata, mamo in očeta, dedka, teto in dva moška, ki kmalu zatem odidejo. Dekle me povabi noter, odideva na podstrešje.
Temačen prostor je slabo osvetljen in ko se mi oči privadijo na mrak, opazim nekakšne naprave, na kljukah pod stropom pa vidim viseti nekaj, kar mi sprva ne uspe čisto razločit. Stopim bližje in opazim, da gre za dele človeške kože. ??? Naenkrat se tu pojavi še vsa družina in ko jih bolj podrobno pogledam, opazim, da je koža njihova – mama ima kožo le po obrazu in vratu, dedek je popolnoma brez. :o Poskušam dojet, kaj se dogaja, a mi nikakor ne uspe. Pred hišo se zasliši zvok avtomobila in treskanje vrat. Dedek me opozori, da ne bi smel biti tukaj in da je najbolje, če se poberem...
Potem se prebudim.
-
Zaklepam temo in nadaljujem tukaj (http://umetnost-sanjanja.com/forum/index.php?topic=142.0).