hihihihi : ) super ane!!
glede vstopa v drugo pozornost pa nekako takole..ponavadi sem izgledala vstopala spontano in kot sem ugotovila se mi je to dogajalo že precej intenzivno v otroštvu-kar sem ugotovila približno dva meseca nazaj, ko sem prvič zavestno šla skozi korake v drugo pozornost.
In sem vsa ta leta vstopala v drugo pozornost, seveda pa tega z nikomer ustrezno "skomunicirala", da bi ugotovila da imam že "prirojene" sposobnosti..In si marsikatere izkušnje poskušala interpretirat na način, ki se mi je zdel "najbližje" temu kar se mi dogaja.
Če opišem zavestno vstopanje v drugo pozornost bo kar držal tisti način, ki ga je eno leto nazaj Vision vodil pri tvojih sprehodih. Verjetno je tudi pri meni on odigral to vlogo, saj se opis precej ujema z mojim. Krasen vodnik, ni kaj : )
Izgledalo pa je nekako takole. Zaspim in se v sanjah zavem, da spim, ko začutim da stiskam skupaj zobe. Odločim se, da imam dovolj tega in da bom prenehala s tem zadrževanjem napetosti. Zato si postavim namero, da bi šla v kopalnico in si pričela ščetkati zobe, da se osredotočim nanje in morda preko tega v sanjah najdem način, da neham s tovrstnim "početjem"..preprosto imam tega dovolj!
In seveda ne mine trenutek, ko že hodim v kopalnico, vzamem ščetko in si pričnem umivat zobe ter se gledat v ogledalu. Nekaj klikne v meni in se zavem-hopala, čakaj, jaz sem zdaj v postelji in ravnokar sem še v kopalnici. Relity check?? v katerem telesu sploh sem? Pogledam v svoje roke in preštejem 5 prstov..hmm..še enkrat gledam sebe v ogledalu in vidim da si ščetkam zobe in si mrmram eno pesem. Ugotovim, da mi je zanimivo, da nimam kontrole nad tisto Polono, ki se ščetka in da poleg tega ne vem-ali sem jaz zdaj tista ki spi, ali čisto ena tretja??Še enkrat pogledam v roko in vidim da se prične spreminjat, postaja zelena in odebeljena..v tistem trenutku mi klikne, da se fokusiram na nekaj drugega, saj okolica ni več stabilna. Obrnem se proti oknu in en del mene nakaže z roko jasno smer "pojdi skozi"..ne, nekaj me zadržuje in tega ne napravim-poleg tega se še majceno ustrašim, da bi morda padla dol-oziroma bolj v smislu "kam pa naj bi potem šla?" "nimam jasne namere-to ni dobro"..
Nato se še enkrat ustavim ob svoji roki (ki se že sunkovito hitro spreminja v zeleno-belo in izgublja telesno obliko), obenem pa zaznavam še Polono ki si umiva zobe in še, da spim v postelji in stiskam zobe..
Situacija postane "too much" in subtilno telo se mi zamaje-padem na lavabo v kopalnici..naenkrat se zavem, da to v realnem ni možno, da sem v preteklosti, saj že nekaj let nimamo lavaboja v kopalnici. V tem ko en del mene to zaznava, vidim celotno stvar naenkrat še iz popolnome druge perspektive-opazujem sebe "pomanjšano" sedeti na lavaboju v kopalnici-v tistem telesu imam zaprte oči ter sem mirna, poleg tega pa je moje telo gosto belo in nima "tipične" fizične oblike-za trenutek sem fascinirana nad nežnostjo sebe, nad telesom za katerega sem ves čas vedela da je moje (tako drobno in belo ter mir-spokojnost ki jo imam)..takoj zatem pa se zavem nenavadnost prizora, saj gledam sebe "iz sebe"-v drugem telesu, vidim pa se kot majhno in v drugi obliki.
Nato pričnem "paničarit" in na subtilnem nivoju klicat Visiona, naj mi pomaga "ven"..
Svoj glas slišim oddaljen in pravzaprav slišim, kot da ga kličem tam iz neke daljave, ne iz te osebe v kateri sem..Nato se prostor skrči in počasi začnem zaznavat sebe v postelji in nato glasen pok v moji glavi. Nisem še čisto "nazaj" in ujamem še nekaj nezavednih vsebin ter dogodkov iz otroštva-kot bi ulovila sanje, nato se postopoma prebudim in iščem znake, da sem v realnosti. Vstanem, grem takoj v kuhinjo in pričenem pisat dogodke.
Zraven pokadim tudi cigareto : ) hehehehe
Noro!
Prijateljica mi pravi, da počnem res hecne stvari v drugi pozornosti..Zanimivo je to, da jaz tam preprosto delujem in mi je to izgleda povsem domače-zadnje čase pa ugotavljam da k temu izredno pripomorejo nenavadne namere, ki si jih zadam tekom dneva..Namreč s svojim telesom počnem marsikaj-od razgibavanj, do skokov, obešanja, vrtenja itd. Verjetno pa je nekaj na tem, da vaje ponavljam toliko časa, da sem jih sposobna napravit tako da imam zaprte oči in lovim svoje ravnotežje brez neposredne vizualne zaznave..Npr.: skočim iz ene stopnice na drugo, z zaprtimi očmi in pri tem ohranim stabilnost. Verjamem, da lahko zaupa svojim čutom, da zaznajo oddaljenost ene stopnice od druge.
Toliko zaenkrat **
Lep pozdrav!
