Čez vikend sem si malo
vzel prosto, v noči iz nedelje na ponedeljek pa sem imel ene najbolj nenavadnih in najbolj bizarnih lucidnih sanj v karieri.
[Ponedeljek, 10.12.2007]Hujše muke ni...Zbudil ob 1:58. WC, cigareta, ob 2:09 vzamem 2 LD in nazaj spat...3:51
Znajdem se v nenavadnem mestu. Hodim po ulici, polni kafičev in opazim, da zunaj sedi cel kup poznanih ljudi. Takoj mi klikne, da niso iz prave zgodbe in da sanjam.
Premišljujem, kaj sem že načrtoval in naenkrat zaslišim vpitje za seboj. Ko se obrnem, vidim dva moška, ki tečeta proti meni. Izgledata zlovešče, zato se odločim, da ju ne bom čakal in se poženem v tek. Kmalu pridem do zelenice z grmovjem sredi naselja in ker mislim, da sem se ju otresel, se ustavim. Spomnim se načrta: pogled v roke, nato v okolico in tako naprej...
Roke iztegnem predse in ko se zazrem vanje, se začnejo pacat. Pogled usmerim na enega od grmičkov, a mi tudi ta kar pleše pred očmi. Naenkrat spet zaslišim vpitje in spet se poženem v beg.
Stečem v ozko uličico in ko premišljujem, kam naj grem, iz ene od trgovin stopi možakar, ki mi zapre pot. Spomni me, da sem nekaj obljubil, nato pa me potegne v zgradbo in potisne proti stopnicam. Opotekajoč se odidem naprej in pridem v nekakšno gostilno. Na terasi srečam nekoga in se zaklepetam z njim, naenkrat pa spet zaslišim vpitje – nekdo me kliče. Pogledam dol in vidim možakarja, ki se z votlim glasom nekaj dere in ker me zaživcira (pa še dovolj daleč od njega sem...
), pograbim krigel na mizi in ga zaženem proti njemu. Zgrešim ga in mož se požene proti stopnicam, da bi prišel do mene. Proti njemu vržem še nekaj kozarcev, nato pa po terasi stečem iz gostilne.
Znajdem se doma, močno me tišči na WC.
Odidem proti stranišču in ko vstopim, ugotovim, da školjke ni nikjer.
Jasno mi je, da še vedno sanjam in premišljevat začnem, zakaj me potem tako prekleto tišči...
Med tem me prešine, da gre mogoče zares in da bi bilo dobro, če bi se prebudil. Premišljujem, kako naj to izvedem in spomnim se, da mi je zbujanje iz sanj že uspelo tako, da sem se spravil spat.
Nebodilen ležem na tla pred kopalnico in poskušam zaspat. Seveda – ne gre...
Čez čas odprem oči in vstanem; ugotovim, da nisem več na istem kraju in da je tokrat z mano še gospodična. Ko se na hitro razgledam naokrog, vidim, da sem še vedno v sanjah. In še vedno me tišči!
Brezglavo začnem tekat naokrog in iskat stranišče. Draga me sprašuje, kaj mi je in povem ji, da me tišči in da bi se moral zbudit, ker zna biti sicer neprijetno...
Takrat mi omeni, da imam hlače že mokre. 
Pridem do stranišča in ko sedem na školjko, iz nje seže dlan, ki me zadene v tazadnjo.
Dotik me požene v zrak, kot bi me pičila čebela in v prostoru sta naenkrat dve deklici, ki se ob vsem dogajanju krasno zabavata.
Sprva ju poskušam odgnat, a ker se ne pustita motit in še naprej razigrano skačeta sem in tja, se postavim pred umivalnik in opravim kar vanj, med tem pa premišljujem, kako naj se zbudim. Prešine me, da bi mi mogoče uspelo, če bi uspel premaknit telo in med tem, ko razmišljam, kako naj to izvedem, se res
prestavim nazaj.
Na hitro vstanem in zdirjam proti stranišču. Olajšanje...!
Ko se vrnem, ležem nazaj, da bi še kaj ujel
, a me odnese v navadne sanje...Sanj, ki so mi dogajale med četrto, ko sem se spravil nazaj spat, in pol sedmo, ko je zapela budilka, sem se zjutraj odlično spomnil, a sem si vzel preveč časa, da bi zapisal zgornjo epizodo, pa mi je v končni fazi še za to zmanjkalo časa...

No, ja... Vsaj prvi del je bil tako intenziven, da sem ga brez problema
dopolnil popoldan, ko sem opravil vse ostalo...
