Vstopi v svet rastlin

[tanja]

VSTOPI V SVET RASTLIN

1. NALOGA

Predstavljaj si katerokoli zeleno rastlino. Zoomiraj v njen list, dokler ne vidiš njenih atomov. Vstopi v en tak atom in začuti, da je prepojen z življenjem. Pusti, da se ti atom odpre in se poveča v svet, ki te obdaja. Zdaj si v svetu rastline. Oglej si kako izgleda, če srečaš kako bitje, vspostavi komunikacijo. Prisluhni kaj ti želi povedati.

Nalogo lahko izvajaš v meditaciji ali v sanjah.

Naslednja naloga bo objavljena v sredo 26.6.

[Saso]

Prvi poskus, RL

Za prvič sem izbral salvio (se mi zdi, da me je včeraj vabila na eno potovanje in se mi je zdelo primerno, da se malo povežem...).

Začnem z vizualizacijo moje flance (ki se že lep čas bori za obstanek in posledično ni ravno bujna, čeprav se močno trudi). Za zaprtimi očmi se mi pojavi dvo-dimenzionalna slika rastline; izgleda bleda, kot bi opazoval staro fotografijo. Nekaj časa se trudim, da bi zaznavo okrepil in ji dodal volumen, a mi ne gre... Prekinem meditacijo, odprem oči in se posvetim drugim rečem. Par minut kasnej se mi (tokrat pri odprtih očeh) spet pojavi; najprej slika celotne rastline, potem me potegne proti listu. Opazujem dlačice na njem, premaknem se skoznje in prebijem površino lista. Prostor, v katerem se znajdem, bi lahko opisal kot organski tunel; sestavljen je iz mehurjastih tvorb, ki se prelivajo ena preko druge v vijoličnih in nekoliko temnejših olivno zelenih odtenkih. Zdi se mi, da vse kar utripa. Nekaj časa opazujem to utripanje, potem me premakne še globlje; občutek dobim, kot bi si zadevo ogledoval skozi mikroskop - vidim posamezne celice, ki izgledajo kot packe, ki lebdijo v praznem, zelenem prostoru. Potem me spet premakne v tisti tunel, nakar mi zaznava zbledi.

Tokrat nobenih bitij in nobene komunikacije...

[tanja]

Začnem z vizualizacijo moje flance (ki se že lep čas bori za obstanek in posledično ni ravno bujna, čeprav se močno trudi). Za zaprtimi očmi se mi pojavi dvo-dimenzionalna slika rastline; izgleda bleda, kot bi opazoval staro fotografijo. Nekaj časa se trudim, da bi zaznavo okrepil in ji dodal volumen, a mi ne gre...

Hmm, me zanima, če bi bilo z zelo bujno, zdravo, močno rastlino kaj drugače. Ker ene rastline, ki so zelo močne, te kar same znajo potegnit v svoj svet oz. ti okrepiti zaznavo njihovega sveta. Spomnem se enega kaktusa v Sečovljah, ki me je dobesedno potegnil k sebi in v trenutku me je prestavilo v rahlo spremenjeno stanje zavesti . Ne vem, bi bilo za probat...

Prostor, v katerem se znajdem, bi lahko opisal kot organski tunel; sestavljen je iz mehurjastih tvorb, ki se prelivajo ena preko druge v vijoličnih in nekoliko temnejših olivno zelenih odtenkih. Zdi se mi, da vse kar utripa. Nekaj časa opazujem to utripanje, potem me premakne še globlje; občutek dobim, kot bi si zadevo ogledoval skozi mikroskop - vidim posamezne celice, ki izgledajo kot packe, ki lebdijo v praznem, zelenem prostoru.

Tele mehurjaste tvorbe se mi zdijo zanimive. Ker jaz sem pri tej nalogi prišla v nek mikroskopsko majhen mehurček  . Ko sem bila notri pa se je odprl v cel nov svet, kjer so bile vse barve malo poudarjene in vse je izgledalo malo bolj organsko oz. živo. In mi je dalo za mislit, da je mogoče tudi naš svet en mikroskopsko majhen mehurček v nekem prostoru, ampak nam, ki smo notri, se zdi neskončno velik. S svetom mislim tudi vesolje, vse, do koder "seže pogled".

Tokrat nobenih bitij in nobene komunikacije...

Bitja od rastlin so po mojih izkušnjah zelo muhasta  . Pridejo kadar se jim zljubi. Ne smeš jih pričakovati, moraš pa biti dovolj pozoren in občutljiv, da jih zaznaš in zagledaš. Ne pustijo se preveč prijet s tvojo energijo. Če planeš na njih s pozornostjo, se umaknejo. Takoj začutijo tudi tvoje notranje občutke in kako si naravnan do njih. Spoštovanje veliko šteje . Ampak, kot pravim, so muhasti. Včasih narediš vse prav pa jih vseeno ni  . Kaj hočeš, imajo svojo voljo.

[Vsemogocni]

Poskus v RL. Izbran je bil paradižnik. Vedno bolj se približujem listu, vstopim skozi njega. Zaznam polno in gosto strukturo notranjosti, nato vidim okolico iz njegove perspektive. Opazim druge rastline.

V drugo sem vstopil skozi deblo, zaznam barve, nato zelo blede obraze, ki v trenutku zbledijo.

Ni nekaj veliko, ampak ok. 

[tanja]

Vedno bolj se približujem listu, vstopim skozi njega. Zaznam polno in gosto strukturo notranjosti, nato vidim okolico iz njegove perspektive. Opazim druge rastline.

V drugo sem vstopil skozi deblo, zaznam barve, nato zelo blede obraze, ki v trenutku zbledijo.

Ni nekaj veliko, ampak ok. 

 ...Mogoče ni veliko opisa, ampak meni se zdi kar veliko dogajanja. 

[Saso]

Hmm, me zanima, če bi bilo z zelo bujno, zdravo, močno rastlino kaj drugače. Ker ene rastline, ki so zelo močne, te kar same znajo potegnit v svoj svet oz. ti okrepiti zaznavo njihovega sveta. Spomnem se enega kaktusa v Sečovljah, ki me je dobesedno potegnil k sebi in v trenutku me je prestavilo v rahlo spremenjeno stanje zavesti . Ne vem, bi bilo za probat...

Misliš, če bi bila razlika pri vizualiziranju bolj bujne rastline namesto moje štible? Mogoče...

Tele mehurjaste tvorbe se mi zdijo zanimive. Ker jaz sem pri tej nalogi prišla v nek mikroskopsko majhen mehurček  . Ko sem bila notri pa se je odprl v cel nov svet, kjer so bile vse barve malo poudarjene in vse je izgledalo malo bolj organsko oz. živo. In mi je dalo za mislit, da je mogoče tudi naš svet en mikroskopsko majhen mehurček v nekem prostoru, ampak nam, ki smo notri, se zdi neskončno velik. S svetom mislim tudi vesolje, vse, do koder "seže pogled".

Tako, tako! Intenzivne barve, vse skupaj daje izrazit občutek volumna. Kako že pravijo...? "As above, so below." Vsemogočni, a si ti tudi zaznal kake mehurjaste tvorbe?

Bitja od rastlin so po mojih izkušnjah zelo muhasta  . Pridejo kadar se jim zljubi. Ne smeš jih pričakovati, moraš pa biti dovolj pozoren in občutljiv, da jih zaznaš in zagledaš. Ne pustijo se preveč prijet s tvojo energijo. Če planeš na njih s pozornostjo, se umaknejo. Takoj začutijo tudi tvoje notranje občutke in kako si naravnan do njih. Spoštovanje veliko šteje . Ampak, kot pravim, so muhasti. Včasih narediš vse prav pa jih vseeno ni  . Kaj hočeš, imajo svojo voljo.

Se strinjam, ja... Se spomnim prve izkušnje s salvio; ko se je potovanje začelo, sem dobil občutek, kot da se z vlakom zelo hitro peljem mimo železniške postaje in gledam tisti blur od kovinske ograje. Prisoten je bil občutek moške in ženske energije; ona je poskušala pomagat, on pa je bil manj prijazen, češ, da vse skupaj itak ne bo prav dolgo trajalo. Na mojo žalost je imel prav... :evil:


No, včeraj sem poskusil še enkrat, spet IRL. Tokrat sem ubral bolj direkten pristop in naložil pipo. Po dveh vdihih začutim, da me začenja vlečt, zato ležem na tla. Naenkrat dobim občutek, kot bi naredil preval nazaj, pozornost mi začne premikat med na tleh ležečim telesom in tistim čepečim. Tokrat začutim prisotnost, občutek imam, da nimam prav dosti časa. Na žalost imam prav...

Naslednjič bom spet poskusil skozi meditacijo...

[Vsemogocni]

Vsemogočni, a si ti tudi zaznal kake mehurjaste tvorbe?

Ne.

[tanja]

Misliš, če bi bila razlika pri vizualiziranju bolj bujne rastline namesto moje štible? Mogoče...

Ja . Čeprav je mene v Sečovljah potegnil fizični kaktus, ne vizualiziran .

No, včeraj sem poskusil še enkrat, spet IRL. Tokrat sem ubral bolj direkten pristop in naložil pipo. Po dveh vdihih začutim, da me začenja vlečt, zato ležem na tla. Naenkrat dobim občutek, kot bi naredil preval nazaj, pozornost mi začne premikat med na tleh ležečim telesom in tistim čepečim. Tokrat začutim prisotnost, občutek imam, da nimam prav dosti časa. Na žalost imam prav...

Naslednjič bom spet poskusil skozi meditacijo...

Hehe Sašo  . Jaz imam pri salviji vedno občutek, da je prekratka. In potem vedno hitim in na koncu še kar podaljšujem. Sem pa "pogruntala" en sistem, da če po kajenju grem ležat v temo, jo lahko še podaljšam. Ni več intenzivna ampak se da še veliko ven potegnit ali pa si vsaj malo razjasnit tisto kar se je dogajalo v tistih parih minutah. Takrat jo lahko še kaj vprašaš . Fajn je pa imeti pri sebi papir in svinčnik in si sproti zapisovat.

Pa tale manever s prevalom nazaj mi je znan iz sanj, čeprav meni ni razdelil pozornosti. Bi pa pomojem lahko, če bi imel dovolj časa  lahko s tistim telesom, ki je čepel, odkorakal v salvijin svet .

[tanja]

2. NALOGA

Pojdi na sprehod v naravo in najdi neko drevo. Usedi se predenj, zapri oči in se poveži z njim v energiji. Začuti, da te celega objame, potopi se vanj. Prosi ga, da te spusti v svoj svet. Opazuj svoje misli, občutke, poslušaj kaj ti drevo sporoča.

Naslednja naloga bo objavljena v nedeljo 1.7.

[tanja]

Še en namig: Lažje je, če se ne trudiš vstopiti v drevo, ampak dovoliš, da drevo vstopi vate . Navsezadnje je pomembno to, da se oba svetova spojita in med njima nastanejo vrata.

[Saso]

Ja . Čeprav je mene v Sečovljah potegnil fizični kaktus, ne vizualiziran .

Zakaj pa ne, če je dobro pripravljen...

Hehe Sašo  . Jaz imam pri salviji vedno občutek, da je prekratka. In potem vedno hitim in na koncu še kar podaljšujem. Sem pa "pogruntala" en sistem, da če po kajenju grem ležat v temo, jo lahko še podaljšam. Ni več intenzivna ampak se da še veliko ven potegnit ali pa si vsaj malo razjasnit tisto kar se je dogajalo v tistih parih minutah. Takrat jo lahko še kaj vprašaš . Fajn je pa imeti pri sebi papir in svinčnik in si sproti zapisovat.

Pa tale manever s prevalom nazaj mi je znan iz sanj, čeprav meni ni razdelil pozornosti. Bi pa pomojem lahko, če bi imel dovolj časa  lahko s tistim telesom, ki je čepel, odkorakal v salvijin svet .

Tale s temo je zanimiva, bom definitivno poskusil naslednjič. Sicer sem imel ruleto spuščeno, ampak sem potoval čez dan in je kljub temu prišlo v sobo precej svetlobe. Povrhu vsega me je pa še ruleta motila pri prevalu (nisem bil čisto prepričan, če se bo zavrtel samo dvojnik ali pa bom med izvajanjem sanjalskega manevra cel poletel na teraso...). Heh, sem naknadno ozavestil, da bi lahko odkorakal z njo, ampak me je malo zmotilo tole šiftanje pozornosti; ko sem se končno prepustil, me je pa nazaj poslala...

[tanja]

Zakaj pa ne, če je dobro pripravljen...

Hja, če je pa dobro pripravljen, potem pa itak ni druge, kot da te potegne 

[tanja]

2. NALOGA

Pojdi na sprehod v naravo in najdi neko drevo. Usedi se predenj, zapri oči in se poveži z njim v energiji. Začuti, da te celega objame, potopi se vanj. Prosi ga, da te spusti v svoj svet. Opazuj svoje misli, občutke, poslušaj kaj ti drevo sporoča.

Naslednja naloga bo objavljena v nedeljo 1.7.

Je kdo kaj naredil? A je it na sprehod it že preveč dela  ?

Jaz sem pred leti enkrat spontano delala to nalogo, in sicer tako, da sem kar vstopila v drevo, ker je imelo odprto deblo. Njegov tok je stekel skozi mene in nekako sem od njega dobila info, da bi se drevesa rada družila z ljudmi in da nekaj rabijo od nas.
Takrat sem bila čisto v reikiju  in sem zbrala skupino ljudi, mislim da nas je bilo 10-15, ki smo potem hodili  delat reiki med ta drevesa. Potem sem nakako "ujela" info, naj se premaknemo na bližnji hribček in tam nadaljujemo svoje delo. Organizirala sem 12 urne meditacije na tem hribu, vsako polno luno. Mislim, da je to trajalo kak mesec manj kot pol leta, zadnjič pa je bila polna luna ravno na moj rojstni dan, tako da je bilo naše zadnje druženje v bistvu praznovanje.

Dosti kasneje sem dobila v roke članek od Marka Pogačnika, ki je delal projekt v tem mestu in tam je pisalo, da vesoljna energija, ki napaja to mesto vstopi na hribu kjer smo delali meditacije in teče po tistem drevoredu v mesto. Da je energija blokirana, ker je v zavesti ljudi, da je bilo na tistem hribu vojaško oporišče in da se bo tok odprl, ko bodo ljudje začeli razmišljati o hribu kot o prostoru za meditacijo. Pisalo je tudi, da je bilo pred vojaškim oporiščem tam pogansko svetišče.

Dokaj ezoterična izkušnja  , ampak meni zelo pomembna, ker mi je zelo poglobila zaupanje v komunikacijo med rastlinami in nami.

Jutri objavim novo nalogo.

[Saso]

Jaz sem malo eksperimentiral. Priznam, sem se spet malo pošlepal, ali ipaq... 

Prvi poskus, da bi vstopil v energijo drevesa, mi ni uspel. V naslednjem poskusu upoštevam tvoj nasvet in povabim elementala, da vstopi v mojo energijo in mi pokaže svoj svet. Pred odprtimi očmi (!?!) se mi pojavi ogromno drevo, ki se odpre kot dvigalo. Ko vstopim v deblo, se vrata za mano zaprejo, znajdem se v rumeno-oker prostoru, kjer občutim globok mir, stabilnost, trdnost. Prisotna izrazito moška energija, občutek starosti. Njegovo sporočilo je letni časi (sicer malo klišejsko, a dokaj očitno - vse rabi svoj čas, vse se zgodi ob pravem času). Potovanje po deblu navzdol do korenin; te žarijo v rdeče-oranžnih odtenkih, utripajo (asociacija na nevrone/nevronske mreže, žile/ožilje); občutim pulze, ki tečejo skozi njih/mene in segajo bistveno globlje, kot fizične korenine.

Zanimivo se mi zdi, kako se vse skupaj poklapa v tole zgodbo - podzemne povezave med drevesi (tudi rastlinami nasploh?), ožilje, nevronske mreže,...

[tanja]

Pred odprtimi očmi (!?!) se mi pojavi ogromno drevo, ki se odpre kot dvigalo. Ko vstopim v deblo, se vrata za mano zaprejo, znajdem se v rumeno-oker prostoru, kjer občutim globok mir, stabilnost, trdnost. Prisotna izrazito moška energija, občutek starosti. Njegovo sporočilo je letni časi (sicer malo klišejsko, a dokaj očitno - vse rabi svoj čas, vse se zgodi ob pravem času). Potovanje po deblu navzdol do korenin; te žarijo v rdeče-oranžnih odtenkih, utripajo (asociacija na nevrone/nevronske mreže, žile/ožilje); občutim pulze, ki tečejo skozi njih/mene in segajo bistveno globlje, kot fizične korenine.

Zanimivo se mi zdi, kako se vse skupaj poklapa v tole zgodbo - podzemne povezave med drevesi (tudi rastlinami nasploh?), ožilje, nevronske mreže,...

Jaz sem imela zelo podobno izkušnjo, ko sem stala v drevesu, samo da je bil moj ženska . Jaz sem jo zaznala kot vilinsko energijo in ves čas sem imela občutek, da poznam ta svet bolj kot se trenutno zavedam.

Sporočilo je bilo verjetno zate osebno, meni se ponavadi kaki trenutni dogodki ali pa procesi skozi katere se prebijam nalimajo na takšna sporočila.

Te mreže so tudi meni zanimive. Tako kot podobno izgledajo, tudi podobno delujejo verjetno  . Na zdravljenju z ayahuasco sem postala za nekaj trenutkov zemlja in vse kar je rastlo iz mene in vse kar je lezlo po meni, je bilo povezano. Če mene vprašaš, so te mreže poti, po katerih potujejo informacije v snov. Kaj ti misliš Sašo, ali pa kdo drug?