Serotonin igra pomembno vlogo tako v budnem stanju, kot v spanju. Uravnava razpoloženje, bolečino, apetit in globok, regenerativen spanec. Primanjkljaj se kaže kot depresivnost, določeni tipi migrene, bipolarna motnja in tesnoba. Nizek nivo serotonina povzroča tudi težave s koncentracijo, izgubo apetita in nespečnost. Presežki serotonina se po drugi strani kažejo kot zmanjšana depresivnost in tesnoba, povečana sproščenost in dremavost, zmanjšana spolna sla, podaljšane faze ne-REM spanca in skrajšana REM faza.
Vpliv serotonina na spanje in sanjanje
Količina serotonina ima neposreden vpliv na fazo spanja, v kateri smo. Ko tonemo v spanec, se nivo serotonina začne dvigovati in se dviguje do najglobljih faz ne-REM spanca. Potem začne nivo upadati in se popolnoma izniči, ko vstopimo v REM fazo.
Serotonin povzroča bolj žive, običajno umirjene in sproščujoče sanje, ki pa si jih je težje zapomniti. Ima neposreden učinek na lucidno sanjanje. Povečanje vsebnosti serotonina podaljša ne-REM fazo z aktivnim krajšanjem REM faze, zaradi česar lahko pride do tako imenovanega “REM rebound” efekta (kompenzacija telesa za enakomeren spalni cikel).