Veliko let je že preteklo, odkar sem prvič bral Saint-Exuprey-evega Malega princa, a se mi je že takrat globoko v spomin vtisnila misel, da “Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.” V tokratnem prispevku z vami delim izkušnjo, ki me je naučila, da stvari niso vedno takšne, kot se zdi na prvi pogled.
Osamljena posest, obdana z visoko, žično ograjo. Okoli velikanske, stare hiše stojijo stara, zoglenela, gola drevesa. Povzpnem se po nizkem, lesenem stopnišču, ki vodi na verando. Pred mano masivna vrata; odrinem jih in vstopim. Pred menoj se odpre prostorna dvorana z visokimi stropi, ogromno stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, povsod je polno pajčevine in starega, razpadajočega pohištva. Hodim po hiši in jo raziskujem.
Naenkrat slišim nek zvok in ugotoviti poskušam, od kod prihaja. Vidim nekoga, ki mi poskuša pobegniti. Poženem se za njim. Ko ga ulovim, izvem, da je “lastnik” te podrtije; izgleda kot nekakšen puščavnik. Vzame me v uk.
Razlaga mi različne stvari, med drugim tudi o tem, da je svet iluzija in da so stvari take, kakršne jih želimo videti. Potem mi omogoči “resničen” pogled – kot v pravljici se vse začne spreminjati. Barve oživijo, čez sobo se pomakne nekakšen rumen sijaj, ki očisti vse, česar se dotakne – pajčevine izginjajo, pohištvo spet dobi svoj lesk, prostor pa postane osvetljen in živ, povsod je polno ljudi.
Očaran nad neverjetno spremembo želim to spoznanje deliti z drugimi, a se moj dober namen izjalovi. Ljudje v strahu vse razbijejo, mojega mentorja pa raztrgajo na kose, ki jih razmečejo okoli drevesa na dvorišču. Ko vidim, kaj se je zgodilo, sem globoko užaloščen; padem na kolena, solza mi spolzi po licu in pristane na njegovi glavi. V tistem trenutku se njegovi udi začnejo sestavljati skupaj, meso preraste kosti in na koncu spet stoji pred mano. Brez kančka očitanja mi pove, da ljudje še nis(m)o pripravljeni na resnico, nato me objame in izgine z graščino vred…
Kljub temu, je izkušnja s svojim zaključkom v meni pustila nekoliko grenkoben priokus, pa sem sčasoma dojel, da v sebi dejansko skriva več preprostih, a globokih sporočil. Poleg tega, da je bistvo očem nevidno, sem skoznjo spoznal, da se vse zgodi ob natanko pravem času (ki pa, mimogrede, nima popolnoma nobene veze s tem, kar si mi želimo ali pričakujemo…). =)
Tokrat bom prispevek zaključil z mini nagradno igro: V komentarje zapišite še kakšen nauk, ki ste ga izluščili iz zgodbe, jaz pa bom v petek, 7. 10. 2016 med vsemi komentarji izžrebal nekoga, ki bo prejel brezplačen e-priročnik Vrata Sanjanja.
Do spoznanja lahko pride samo vsak sam, nihče drug ne more tega storiti namesto njega 🙂
Vsak lahko pride do spoznanja le sam – nihče drug ne more tega storiti namesto njega 🙂
Čestitam, Uroš, prislužil si si brezplačen e-priročnik Vrata Sanjanja! 🙂 Dobiš ga na mail.