Sonca

Za Inkubatorja sem se odločila zaradi radovednosti, saj me sanje privlačijo že od malega. V zadnjem času redkokdaj obiskujem delavnice, izbire je preveč, ugotovila pa sem tudi, da šteje samo lastna izkušnja. Inkubator me je pritegnil, ker to ni navadna delavnica. Pri sanjanju ni točno določenih pravil, zato tudi delavnica poteka zelo organsko, odvisno od izkušenj udeležencev. Je pravzaprav kot šola, ki bi si jo vsi želeli obiskovati namesto naše običajne, ki nas sili sprejeti ideologijo današnje družbe. Pri Inkubatorju mi je všeč, ker je v majhni skupini vsak pomemben in aktiven člen in vsak lahko deli svoje izkušnje ter jih primerja z drugimi. Že samo primerjanje omogoča ozaveščanje lastnega sanjskega sveta. Ozaveščanje sanjskega sveta pa pripelje do večjega zavedanja tega sveta, torej samega sebe. Kot tudi obratno. Sašo daje zelo praktične nasvete in orodja, kako lahko lažje dostopamo do sanjskega sveta in v tej resničnosti izboljšamo izkušnjo sanjanja. Če raziskujemo sami, namreč včasih sploh ne vemo, kaj vse lahko s sanjami počnemo. Sašotove bogate izkušnje so dragocene tudi s tega vidika. V sanjah lahko ozaveščamo in zdravimo svoje travme, s tem pa zdravimo sebe in svoje telo. V sanjah se lahko srečujemo z bitji, ki bi jih v resničnem življenju težko srečali. Lahko se pogovarjamo in razrešujemo srčne zadeve z ljudmi, ki jih ni več med nami… Sanje so v tej družbi visoko podcenjene in delavnica Inkubator je ena velika namera, s katero si lahko povrneš pravico do vsega, za kar si bil prikrajšan. In se pri tem tudi zabavaš in uživaš, kar pa je seveda najbolj pomembno 🙂