Spominjanje sanj je prvi in najpomembnejši korak pri vseh oblikah dela s sanjami. Kaj nam namreč koristijo vse tehnike in pripomočki, ki nam pomagajo pri ozaveščanju, če pa se ob bujenju ne spomnimo ničesar? Sposobnost spominjanja sanj na žalost ni samoumevna, zato marsikomu predstavlja težavo in precejšen izziv. Kljub temu, da je izziv še posebej prisoten pri začetnikih oziroma v začetnih fazah ukvarjanja s sanjanjem, pa to ne pomeni, da se ne zgodi tudi izkušenim sanjalcem. Za vse, ki se “borite” s priklicom sanjskih vsebin, sem sestavil “plonk ceglc” za spominjanje sanj.
Kaj vse vpliva na sposobnost spominjanja sanj?
Na sposobnost priklica sanjskih vsebin vplivajo najrazličnejše stvari:
– Dnevne obveznosti.
Kadar smo preobremenjeni z vsakdanjim življenjem, nam je priklic sanjskih vsebin pač zadnja stvar v mislih, kajne?
– Dolžina spanca.
Če želimo priklicati sanjske vsebine, moramo biti zadosti spočiti. Vsaj v zgodnjih fazah ukvarjanja s sanjami je bistveno lažje priklicati vsebine iz zadnjih spalnih ciklov – tistih bolj proti jutru, ko preživimo več časa v REM fazi (najbolj aktivna faza spanja, med katero se dogaja večina sanj). Če spimo premalo, je REM faza krajša, posledično je tudi manj vsebin.
– Večerja.
Ja, tudi to vpliva na sposobnost priklica sanjskih vsebin. Pri tem je pomembno dvoje: prvič, kaj smo jedli (nekatera živila in pijače nam otežujejo spanec in spominjanje sanj, druga pa nam lahko pri tem tudi pomagajo) in drugič, kdaj smo si privoščili večerjo. Če je na primer od večerje do nastopa spanca preteklo vsaj 2-3 ure, bomo namreč spali bolje in si lažje zapomnili sanje, kot če se obilno najemo, tik preden gremo v posteljo.
Kaj torej lahko naredimo, da si bomo bolj zapomnili sanje?
– Uredimo svoj ritem spanja.
Poskrbimo za to, da bomo vsak dan hodili spat in vstajali ob (približno) istem času. Urejen ritem spanja nam pomaga pri (s)poznavanju naših spalnih ciklov, to pa pripomore k lažjemu priklicu sanjskih vsebin. To še posebej velja v primerih, kadar se poskušamo zbuditi takoj po REM fazi, ko je sanjski spomin najintenzivnejši.
– Poskrbimo za dovolj spanca.
Kadar imamo možnost, brez občutka krivde in slabe vesti podaljšajmo spanec, da zadovoljimo potrebe telesa po počitku. Precej koristen je tudi popoldanski počitek. Ne le, da nam pomaga nadoknaditi spanec, za katerega nas je zjutraj prikrajšala budilka, med popoldanskim počitkom namreč tudi hitreje dosežemo REM fazo in sanj(anj)e.
– Zadnji obrok si privoščimo največ 2-3 ure pred spanjem.
Tako ne preobremenimo telesa, namesto prebavljanja se lahko posvetimo sanjanju.
– Pomagajmo si z vitamini.
Za sanjanje so posebej pomembni vitamini iz skupine B, ki igrajo pomembno vlogo pri normalnem delovanju možganov in živčnega sistema. Če s prehrano ne moremo zagotoviti dovolj vitaminov, si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili, ki jih lahko kupimo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Vendar pozor! Izbiramo lahko med najrazličnejšimi produkti, ki imajo zelo različne (in običajno tudi precej visoke) vsebnosti posameznih vitaminov. Osebno najraje posegam po tistih, ki ne presegajo (preveč) priporočenih dnevnih vrednosti. Glede na to, da telo presežke izloči, vitamini sicer ne predstavljajo “nevarnosti”, po mojih izkušnjah pa imajo prevelike količine vitaminov negativen učinek na sposobnost spominjanja sanj.
Ključno pri spominjanju sanj je pa seveda treniranje sanjskega spomina in najučinkovitejši način za to – zapisovanje sanj.
Pri zapisovanju je pomembno, da
– zapišemo vse, kar se spomnimo (vsebine, občutke in misli, asociacije,…).
Pri zapisovanju ni “nepomembnih detajlov”. Čeprav se nam trenutno zdi, da sanje nimajo popolnoma nobenega smisla ali pa, da se spomnimo “premalo”, da bi se to sploh splačalo zapisati, pa imejte v mislih, da se lahko “pomen” sanj razkrije šele kasneje (včasih tudi čez več mesecev ali celo več let), poleg tega pa gre tudi za samo prakso zapisovanja, s katero treniramo sanjski spomin.
– se zapisovanja lotimo takoj po bujenju.
V prvih petih minutah po bujenju izgubimo približno 50 odstotkov sanjskih vsebin, po petnajstih minutah pa se spomnimo le še okoli 10 odstotkov sanj. Ne ujemite se v “past” lastnega uma, ki vas prepričuje, da so bile sanje dovolj žive, da si jih boste zapomnili do jutra…
– sanje zapisujemo vsak dan.
Redno zapisovanje namreč služi kot pomemben korak pri razvijanju pozornosti sanjanja in sposobnosti spominjanja sanj. Ne izgubite motivacije, če bodo vaši zapisi sprva kratki; s prakso boste sposobni priklicati vedno več in več.
Priporočam, da si za zbujanje vzamete čas. Ostanite popolnoma negibni in še preden odprete oči, najprej pomislite na to, kaj ste sanjali. Vsebine čimbolj podrobno obnovite in jih zapišite, preden začnete z vsakodnevnimi opravili. Kadar se ne spomnite ničesar, pa naredite preprost “trik” – zapišite, da se sanj ne spomnite, potem pa začnite opisovati katerekoli sanje, ki se jih spomnite. Zapisovanje namreč utegne sprožiti kakšno asociacijo in povzročiti, da se boste spomnili tudi pozabljenih vsebin.