Postavljanje ciljev in njihovo doseganje je gonilo osebnega napredka in razvoja. To velja na vseh področjih življenja – tako v poslovnem svetu, kot tudi v zasebnem življenju. Pri tem pa ni izključeno niti (lucidno) sanjanje. Lucidni cilji predstavljajo pomemben korak, saj nam v sanjanju pomagajo usmerjati našo namero v konkretno, točno določeno aktivnost.
S postavljanjem lucidnih ciljev znatno povečamo svoje možnosti za ozaveščanje, poleg tega pa posredno podaljšamo tudi čas, ki ga preživimo v sanjanju. Največja “napaka”, ki jo pogosto naredimo tudi izkušeni sanjalci, in ki se običajno konča z izgubo lucidnosti, je namreč ravno v tem, da nimamo v naprej pripravljenega načrta, kaj želimo početi, doseči. Ko se ozavestimo v sanjah, običajno (predvsem pa v zgodnjih fazah) razpolagamo z zelo omejeno količino energije, ki se še hitreje razprši in razgubi, če naš namen ni definiran v naprej.
Postavljanje lucidnih ciljev ima tri ključne funkcije:
1. deluje kot motivator – imamo željo, ki jo želimo uresničiti,
2. poveča naše možnosti za ozaveščanje in
3. deluje kot “usmerjevalnik” – energijo, s katero razpolagamo ob ozaveščanju, usmerimo v neko točno določeno aktivnost, s tem pa preprečimo njeno razprševanje in posledično izgubljanje.
Pri postavljanju ciljev v sanjanju smo resnično neomejeni, saj tu veljajo drugačne zakonitosti, kot v vsakdanji, fizični realnosti. Eden od prvih ciljev, ki si ga sanjalci pogosto zastavijo, je na primer iskanje rok – manever, ki ga je v svojih delih predstavil Carlos Castaneda. Čeprav gre v tem primeru za povsem konkreten cilj, pa je bolj pomemben sam namen manevra – to je, da sanjalec v sanjanju izvede aktivnost, ki si jo je zastavil v budnosti. Iskanje rok ima namreč praktično prednost – roke so del našega telesa in so zato vedno na voljo, potrebujemo le še nekaj vaje, da jih najdemo tudi v sanjanju. Alternativa temu manevru je sanjski totem – osebni predmet, ki ga imamo ves čas pri sebi in ga povezujemo s sanjanjem ter ga uporabljamo za testiranje resničnosti. Najbolj poznan primer sanjskega totema je vrtavka iz filma Inception, seveda pa je sanjski totem lahko karkoli, kar na nas deluje kot sprožilec, na podlagi katerega (oziroma s pomočjo katerega) preverimo, če v nekem trenutku sanjamo.
Ideje za naše sanjalske podvige lahko črpamo iz različnih virov – iz vsakdanjega življenja ali domišljije, iz preteklih sanj, iz filmov, knjig ali pa iz spletnih strani in skupnosti. Ko začnemo razmišljati o tem, kaj želimo početi v sanjanju, se spisek želja hitro podaljšuje. Skozi večletno prakso sem ugotovil, da se najbolj obnese, če v nekem trenutku izberem le en cilj ter mu dosledno sledim, dokler ga ne dosežem, šele potem pa nadaljujem z naslednjim ciljem iz seznama. Če imamo namreč preveč različnih ciljev, se spet lahko zgodi, da se ob ozaveščanju izgubimo v izbiranju in posledično pademo v tok sanjske zgodbe, ki nam odnese zavedanje.
V nadaljevanju navajam nekaj predlogov, ki so mi predstavljali zanimiv sanjalski izziv:
- v sanjah poiščimo svoje roke (ali svoj sanjski totem),
- oglejmo si svoje speče telo,
- sprehodimo se skozi trdno snov (vrata, steno, okno,…),
- poskusimo leteti,
- spremenimo spol,
- prevzemimo živalsko obliko,
- poiščimo svojega (duhovnega) vodnika,
- poiščimo pokojnega sorodnika in ga vprašajmo, kakšno sporočilo ima za nas,
- poiščimo odgovor na vprašanje ali razrešimo dilemo, s katero se soočamo v vsakdanjem življenju,
- soočimo se s svojim strahom,
- …
Predlagam, da si za začetek postavljate čim bolj preproste, lažje dosegljive cilje. Ko jih boste dosegli, boste pridobili samozavest, da je v sanjanju res vse mogoče in dodatno motivacijo, s katero boste lažje nadaljevali tudi z bolj kompleksnimi manevri, ki zahtevajo več prakse in energije. V naslednjem prispevku se bom nekoliko bolj podrobno dotaknil svojih konkretnih izkušenj pri doseganju sanjalskih ciljev, do takrat pa vas vabim, da si naredite svoj seznam (in ga po želji delite v komentarjih).