Decembra 2015 sem bil povabljen na Klepet ob kavi, med katerim sva z voditeljico Jasmino Kandorfer poklepetala o sanjah in (lucidnem) sanjanju (posnetek oddaje si lahko pogledate na njihovem YouTube kanalu). Nedolgo za tem sem napisal prispevek “Sedem korakov za spominjanje sanj”, ki je bil prvotno objavljen na spletni strani Klepet ob kavi (najdete ga lahko v rubriki “Preprosto zanimivo”), zdaj pa ga v celoti objavljam še tukaj.
Lucidno sanjanje je veščina, ki se je lahko vsakdo priuči; potrebno je le nekaj časa in truda. Nekateri ljudje se ozavestijo hitreje, pri drugih lahko traja nekoliko dlje, ne glede na to pa imamo vsi priložnost “ukrotiti” svoje sanje in postati mojstri sanjanja.
Zmožnost spominjanja sanj ni pomembna le za lucidno sanjanje, ampak tudi za vse druge oblike dela s sanjami. Na žalost pa spominjanje sanj ni nekaj samoumevnega. V splošnem velja, da ljudje sanjanju in sanjam ne posvečajo pretirane pozornosti in jim ne pripisujejo pomena, zato vsebine nočnih avantur pozabijo v trenutku, ko se zbudijo (od tod izhaja tudi zmotno prepričanje nekaterih, ki pravijo, da nikoli ne sanjajo). Naš um deluje podobno, kot mišice – za doseganje dobrih rezultatov jih je potrebno razvijati in krepiti. Če želimo na primer dvigniti 100 kilogramov, bomo najverjetneje začeli z lažjimi utežmi in težo postopoma povečevali do zastavljenega cilja. Podobno je z umom in spominjanjem sanj – vse, kar je potrebno za uspešno spominjanje, je nekoliko prakse, ki jo seveda pridobimo z vajo. Najučinkovitejši način za treniranje sanjskega spomina pa je zapisovanje sanj.
V nadaljevanju je opisanih sedem korakov za uspešno spominjanje sanj.
1) Pripravimo si zvezek, v katerega si bomo zapisovali sanje.
Uporabimo lahko praktično karkoli – čisto običajen zvezek, beležnico ali list papirja, ali pa izberemo poseben dnevnik s ključavnico in ključkom. Pomembno je le to, da zvezek uporabljamo izključno za zapisovanje nočnih doživetij. K temu dodamo še pisalo, pa smo praktično že pripravljeni na izziv, ki je pred nami.
2) Sanjski dnevnik in pisalo imejmo vedno v bližini postelje in na dosegu roke.
Ker v prvih petih minutah po bujenju izgubimo približno 50 odstotkov sanjskih vsebin, po petnajstih minutah pa se spomnimo le še okoli 10 odstotkov sanj, je nadvse koristno, da se ob bujenju čim manj premikamo in nam za zapisovanje sanj ni potrebno vstajati iz postelje ter hoditi na drugo stran sobe ali celo v drugi prostor. Če želimo sanje zapisati ob bujenju sredi noči, pride prav tudi baterijska svetilka ali bralna lučka.
3) Pred spanjem si v dnevnik zapišimo (lucidne) cilje.
Postavljanje ciljev in doseganje le-teh deluje kot dodatna motivacija, poleg tega pa s tem sporočamo svoji podzavesti, da na sanje ne gledamo kot nekaj nepomembnega in da smo resni v svojem namenu, da bi si sanjske vsebine zapomnili. Začnimo s preprostimi cilji (na primer “Ko se bom zbudil/a, si bom zapomnil/a sanje.”) in postopno nadaljujmo z bolj kompleksnimi načrti.
4) Odpravimo se spat.
Čas pred spanjem izkoristimo za kakšno sproščujoče opravilo – branje knjige, ogled filma, meditacijo ali sproščanje, hitro rekapitulacijo,… Stvari, ki jih počnemo pred spanjem, se pogosto prenesejo tudi v sanjanje, zato je priporočljivo, da se v tem času izogibamo stresnim situacijam, ki bi nam lahko prinesle nočne more. Za boljši spanec si lahko privoščimo tudi skodelico čaja. Pomirjujoč in sproščujoč učinek imajo na primer kamilica, melisa, meta, hmelj ali baldrijan, namesto čaja pa si lahko privoščimo tudi skodelico toplega mleka, v katerega dodamo žličko medu.
5) Ko se zbudimo, poskušajmo ostati čim bolj negibni in si v spomin prikličimo sanjske vsebine.
Vzemimo si čas, da ozavestimo čim več podrobnosti. Ne dovolimo, da nas preplavijo vsakdanje misli; ostanimo sproščeni in osredotočeni na to, kaj smo počeli, preden smo se zbudili (oziroma kaj se nam je sanjalo). Spominjanja ne poskušajmo “izsiliti” in ne prepuščajmo se malodušju, če se ničesar ne spomnimo; priložnosti bo brez dvoma še dovolj.
6) Zapišimo vse, česar se spomnimo.
Pozorni bodimo na same vsebine, zapišimo tudi občutke in misli, ki se nam porajajo ob bujenju in zapisovanju. Nekateri sanjalci si zapišejo le ključne besede, s pomočjo katerih kasneje prikličejo podrobnejše vsebine, drugi sanjske vsebine podrobno opišejo, nekateri sanje celo skicirajo ali narišejo. Načinov je veliko, s prakso pa bomo ugotovili, kateri nam je najbolj pisan na kožo.
7) Zapisovanje sanj naj postane naša dnevna rutina.
Sanje zapišimo vsakič, ko se prebudimo. Zapišimo vse, česar se spomnimo. Imejmo v mislih, da s tem ne krepimo le sposobnosti spominjanja sanj, ampak hkrati razvijamo tudi pozornost sanjanja, s čimer izvajamo pomemben korak proti ozaveščanju v sanjah.
Sanje imajo “dodano vrednost” ne glede na to, ali si jih poskušamo zapomniti zato, da bi razumeli govorico simbolov, preko katerih z nami komunicira naša podzavest, ali pa je naša namera usmerjena v ozaveščanje in zavestno delovanje v njih. Predstavljajo namreč neomejen potencial – v sanjanju lahko izživljamo najbolj skrite fantazije, najdemo navdih za umetniško ustvarjanje ali reševanje vsakdanjih izzivov, ali pa se soočimo z najglobljimi strahovi in s tem vnesemo pozitivne spremembe tudi v vsakdanje življenje. Vse to pa se seveda začne z ozaveščanjem sanjskih vsebin…